In Scientia Veritas
Ne vemo natančno, kdaj se je v evoluciji človeka pojavila ustvarjalnost, vsekakor pa velja za neposreden dokaz človekove inteligence in je bliskovito pospešila njegov napredek. To je kompleksen proces, katerega rezultat so nove ideje in tudi koncepti, končna posledica pa so orodja, izdelki, znanstvena odkritja, inovacije in predvsem nekaj, kar nas strogo loči od ostalih živih bitij, to je umetnost.
Spet gre za človeka … Od 11. do 18. marca 2022 je potekala mednarodna znanstvena konferenca, pod imenom “Etični izzivi digitalne transformacije” s poudarkom na humanističnem pogledu na digitalno transformacijo, v organizaciji univerze Alma Mater Europaea in Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Izvršni odbor organizacije EUSEA se je leta 2018 odločil, da ustvari European Science Engagement Platform. Postala je aktivna na konfenci EUSEA Conference 2020. Služila naj bi »engagement« profesionalcem po vsej Evropi in njihovi potrebi po inspiracijah, po virih, metodah in orodjih za izvedbo vključujočih aktivnosti, ki so usmerjene v dialog. Še posebej so se na European Science Engagement Platformi osredotočili na vire, ki omogočajo aktivno sodelovanje državljanov in deležnikov v raziskavah, ki so del dialoga in v inovativne procese.
21. evropska “sience engagement” konferenca, ene najbolj vplivnih »engagement« asociacij v Evropi, ki je bila izvedena pod naslovom “#EUSEA21 – MORE THAN A CONFERENCE!« 7. decembra 2021. Gostila je udeležence iz 30 evropskih držav in tudi nekoliko bolj oddaljenih, kot so Izraela, Kitajske, Malezije in Tajske. Bila je posebna, ker se je organizacija EUSEA odločila ob tem dogodku praznovati 20. rojstni dan. Manjkala ni niti rojstnodnevna torta, ki jo je spremljalo veliko kreativnega dogajanja.
Ob zaključku 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo bi rad opozoril na velike krize, ki nam pretijo: globalno segrevanje, pandemija COVID-19 in infodemija (kot so jo poimenovali pri WHO). Komuniciranje znanosti ima v takih krizah zelo pomembno povezovalno vlogo med znanstveniki, politiki in širšo javnostjo.
»Zaupajmo znanstvenikom!« Je moto letošnjega 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, ene največjih prireditev za promocijo znanosti v Sloveniji. Na festivalu so domači in tuji znanstveniki, raziskovalci in strokovnjaki predstavili različnim ciljnim skupinam svoje dogodke, kot so predavanja, delavnice in razprave … Zaradi trenutne epidemiološke slike je festival potekal po platformi ZOOM.
UVODNIK
Julija letos je na Brdu pri Kranju potekalo celodnevno neformalno srečanje ministric in ministrov Evropske unije, pristojnih za raziskave. Glavni del srečanja je bil namenjen izmenjavi mnenj o prenovi evropskega raziskovalnega prostora (ERA), dosegli naj bi boljše pogoji za raziskovalce, učinkovitejše povezovanje ter sodelovanje znanosti z gospodarstvom in vrhunskost infrastrukture. Ti pogoji so nujni, če želi naša država hoditi skupaj po poti raziskav in inovacij s tisto Evropo, ki temelji predvsem na znanju. To lahko storimo le, da bomo evropski raziskovalni prostor prilagodili tako, da bomo hitreje dosegali skupne cilje na državni in evropski ravni.
Znanstveni kapital je koncept orodij za merjene posameznikovega odnosa, vedenja in delovanja v znanosti, je pomemben del človeškega kapitala. Koncept izhaja iz raziskovanja in izobraževanja, vendar se ga uporablja tudi veliko širše v praksi in politiki.
UVODNIK
Uradna izjava Bele hiše 27. oktobra je bila, da je »Trumpova administracija odgovorna za končanje covid-19 epidemije«. Glavni govorec je kasneje to informacijo zagovarjal kot »slab izbor besed«. Še isti dan pa je bilo 73.000 dnevno okuženih v Združenih državah od začetka epidemije. Take informacije danes hitro zakrožijo okoli sveta, ker imamo dostop do informacij vsako minuto dneva in nosimo v žepih tehnologijo, kot so prvi pametni telefoni s procesorji, ki že delujejo s pomočjo umetne inteligence. Znanstveniki z univerze MIT (Massachusetts Institute of Technology), so hoteli preizkusiti trditev da lažne novice na Twitterju potujejo hitreje od resničnih. Presenetila je ugotovitev, da kar šestkrat.
UVODNIK
»V Italiji so trideset let živeli pod Borgijci. Imeli so vojno, nasilje, prelivanje krvi in smrt. Dali pa so nam Michelangela, da Vincija in Renesanso. V Švici je medtem vladala bratska ljubezen, petsto let demokracije in miru. In kaj se nam Švicarji dali? Stensko uro s kukavico!” To je citat Henrya Limea iz filmske klasike režiserja Carola Reeda Tretji človek, ki je nastala kot ogledalo tedanje Evrope, ki se je izvijala iz pogorišča druge svetovne vojne. In vendar imamo ljudje to moč, da lahko rešimo tudi najbolj zahtevne probleme in premagamo velike krize.
In Scientia Veritas