Slovenska znanstvena fundacija in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO sta pripravili slovesnost ob 10. novembru – Svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj, ki se je odvijala 12. novembra 2024 v City Hotelu Ljubljana.
Po uvodnih besedah je dr. Edvard Kobal, predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije, povabil k besedi prof. dr. Ireno Mlinarič-Raščan, predsednico Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Dogodek je začela z besedami, da se današnji svet sooča z izzivi brez primere in da je prav zato tako pomembno, da obeležujemo dogodek na Svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki ga praznujemo 10. novembra, na katerem imamo možnost izreči priznanja znanstvenikom in inovatorjem.
Izpostavila je pobudo Generalne skupščine Združenih narodov, da je obdobje od leta 2024 do leta 2033 razglašeno za desetletje znanosti za trajnostni razvoj. S tem želijo ZN pospešiti znanstvene raziskave in inovacije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in ozaveščati o pomenu znanosti za trajnostni razvoj v skladu z nacionalnimi nalogami ter učinkovito izvajati politike na način, da ne bo nihče zapostavljen. Cilji so reševanje globalnih izzivov, kot so neenakost, izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in trajnostna raba naravnih virov. Razložila je, s čim se Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ukvarja in omenila Unescove katedre, šole in raziskovalne centre v Sloveniji, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Uvodni govor je končala s čestitko organizatorjem dogodka in poudarila, naj razumemo današnji dan tako, da prav vsak med nami lahko širi znanje in tako pripomore k miru v svetu.
V nadaljevanju je dr. Edvard Kobal izrazil zadovoljstvo, da smo se na praznični dan zbrali ljubitelji znanosti in tisti, ki v raziskovalni skupnosti delujemo in soustvarjamo dosežke, jih razširjamo, komuniciramo in tako sooblikujemo slovensko in tudi evropsko kulturo in civilizacijo. Znanost ima ključno vlogo pri razvoju nacionalnega ter mednarodnega prostora in je hkrati lahko soodgovorna za nastajanje in ohranjanje miru. Staviti moramo predvsem na mlade, da bodo s svojo odgovornostjo presegli tisto, kar starejše generacije niso bile zmožne ali niso imele priložnosti.
Dr. Aleš Musar je izpostavil, da je Unesco tista organizacija, ki veliko pozornosti poleg znanosti usmerja tudi v izobraževanje. Ko je prof. Kornahuserjeva še raziskovala na Univerzi v Ljubljani, je njen oddelek deloval kot Unescov Mednarodni center za kemijske študije v Ljubljani, ki združuje več kot sto univerz, raziskovalnih inštitutov in razvojnih centrov s področja kemije. Viden prispevek prof. Kornahuserjeve je bilo prav njeno delo v Unescovi komisiji za izobraževanje v 21. stoletju. Skupaj s sodelavci po svetu so pripravili študijo o izobraževanju v 21. stoletju. Po 20 letih se je vsebina izkazala za vizionarsko. Kornhauserjeva je vedno zelo poudarjala pomen vseživljenjskega učenja. To pomeni, tisto, kar smo študirali, ne določa vsega tistega, kar kasneje v življenju počnemo, lahko izberemo drugo karierno pot. Izobraževalni sistem mora biti odprt, da omogoča kadarkoli tudi druge vrste študija.
Nato je sledila podelitev plakete prof. dr. Aleksandre Kornhouser-Frazer za leto 2024 zaslužnim učiteljem in mentorjem mladih raziskovalcev. Letos jo je prejel Sebastian Klovar, učitelj na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, za dolgoletno promocijo, organizacijo in mentorstvo pri mladinskih raziskovalnih projektih s področja naravoslovja in tehnike.
Prof. dr. Irena Lazar s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki je tudi predsednica znanstvenega sveta SZF, je predstavila Unescovo katedro Fakultete za humanistične študije. Univerza na Primorskem je Unescovo katedro pridobila leta 2021. Ta katedra s področja humanistike se imenuje UNESCO katedra za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini in je prva katedra te vrste pridobljena v Sloveniji. Sedež Unesca v Parizu je prepoznal 20-letno delo na Univerzi na Primorskem predvsem s področja dediščine. Želja Unesca je, da s svojimi katedrami vzpostaviti mednarodno sodelovanje univerz na področju raziskovanja, izobraževanja in to na vseh področjih raziskovanja, torej naravoslovja, humanistike in družboslovja. Ta katedra pomeni prestiž, pomeni mednarodno prepoznavo in predvsem tistim, ki raziskovalno delujejo, nudi nove možnosti. Trenutno v Sloveniji deluje pet Unescovih kateder.
Univerza na Primorskem ima dolgo tradicijo raziskovanja kulturne dediščine. Na eni strani je bilo to raziskovalno delo na področju humanističnih ved, na drugi strani seveda tudi vzpostavitev izobraževalnih programov na fakulteti za humanistične študije. Že pred nastankom katedre se je univerza uspešno vključevala v Unesco omrežja. Eno takih je omrežje za arheologijo, v katerem sodelujejo številne univerze po svetu, ki se ukvarjajo s podobnimi programi. Na Univerzi na Primorskem so se izvajali različni projekti s področja arheologije in tudi projekti s področja upravljanja kulturne dediščine, ki so se dotikali regionalnega okolja, predvsem krasa. Izvajali so tudi izobraževalne projekte v Bosni in Hercegovini, kjer so vzpostavili nove izobraževalne programe.
Njihovo delo je tudi vpeto v zelo poznan mitski park ljudske krajine v Rodiku, ki predstavlja nesnovno dediščino. V Arheološkemu parku Simonov zaliv, ki je znan predvsem po najdišču rimske vile, so vzpostavili interpretacijski center, namenjen otrokom, odraslim in vsem, ki jih to področje zanima, z željo, da na najbolj pristen način doživijo to najdišče. Vzpostavili so tudi prvi vodni arheološki park z 10 točkami. Upravljajo ga skupaj z Inštitutom za potapljanje in podvodne aktivnosti iz Pirana. Na podlagi teh dosežkov je bila pridobljena katedra, v kateri sedaj želijo ustvariti specifične oblike interpretacij dediščine, promovirati nove pristope pri upravljanju dediščine in hkrati aktivno sodelovati pri kreaciji in implementiranju novih politik upravljanja in monitoringa dediščine, skrbijo pa tudi za prenos znanja preko številnih projektov. Bili so tudi prvi v Sloveniji, ki so dva humanistična programa ponudili v angleškem jeziku, kar je povzročilo, da prihajajo k njim številni talentirani študenti iz tujine.
Dr. Nina Bednaršek, znanstvenica na področju biološke oceanografije, je spregovorila o svojem znanstvenem področju, ki se dotika globalnih sprememb v oceanih, spregovorila je tudi o znanosti in inovacijah in odprla zelo zanimivo temo odgovornosti in etike raziskav morja. Nato je dr. Dave Matthews, bivši uslužbenec zvezne agencije US Bureau of Reclamation, nazorno in zanimivo predstavil nastanek raznovrstnih vremenskih pojavov tudi takih, ki so zaradi klimatske krize sedaj še posebej aktualni. Ta agencija je druga največja proizvajalka hidroelektrične energije v ZDA in trenutno največja oskrbovalka z vodo v ZDA, oskrbuje namreč več kot 30 milijonov ljudi. Dr. Edvard Kobal je slovesnost zaključil s predstavitvijo z naslovom ‘Veliki znanstveniki, a tudi prijatelji miru in človekoljubi’, v kateri se je poklonil trem izjemnim znanstvenikom, Marie Curie roj. Sklodowska, Albertu Einsteinu in Linus Carl Paulingu.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 28. 11. 2024
In Scientia Veritas 