V eni roki nosim sonce

UVODNIK

“V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh …” pravi ponarodela pesem. Sunita Williams, astronavtka slovensko-indijskih korenin, se je 9. decembra 2006 prvič odpravila v vesolje. Poleg vseh njenih rekordnih dosežkov, 322 dni v orbiti na zadnjih dveh vesoljskih misijah, največ vesoljskih sprehodov, ki jih je opravila ženska (7 do letošnjega poleta v vesolje), z najdaljšim časom (50 ur in 40 min do letošnjega poleta v vesolje) …, se mi je najbolj vtisnila v spomin prav izjava novinarja za NBC NEWS, da na eni od fotografij z njenega tretjega sprehoda v vesolju leta 2012, ki jo je posnel Aki Hoshida izgleda, kot da se dotika Sonca.

Raziskave astronavtov v vesolju so za prebivalce planeta Zemlja izjemno dragocene. Znanstveniki pri Nasi pa se ne ukvarjajo samo s tem. Ker je Zemlja tudi planet, Nasini znanstveniki preučujejo tudi naš zaenkrat edini dom, iz vesolja s pomočjo Nasinih satelitov. Ti nudijo znanstvenikom na Zemlji ključne dodatne informacije za našo prihodnost in za vse življenje okoli nas.

Kate Calvin vodja znanstvenikov in svetovalka za klimatske spremembe pri agenciji NASA, je junija 2024 povedala, da je bil mesec maj najbolj vroč mesec maj, odkar pri NASI izvajajo meritve. Letos beležijo dvanajst zaporednih mesecev z rekordno visoko izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. Celo leto je za nami, ko je bil vsak posamezni mesec najbolj vroč, od takrat, ko agencija NASA meri temperaturo mesecev. Poleg tega, da je bil maj najbolj vroč in da je bilo leto 2023 najbolj vroče, odkar so merili temperature mesecev. Nasini strokovnjaki po celem svetu opažajo veliko sprememb ekosistemov, kot so na primer spremembe v vzorcih vlage v zraku in v nekaterih regijah povečana območja suše.

Opazimo lahko zmanjšane količine ledu, tako arktičnega ledu v morju kakor tudi na velikih ledenih površinah in opazimo lahko že dvignjen nivo morske gladine, ki vpliva na obalno prebivalstvo celega sveta. Spremembe te vrste so zaznali v meritvah na površini Zemlje kakor tudi v meritvah Nasinih satelitov. Zelo natančno lahko tudi opazujejo, kako se površina zemlje s časom spreminja. To, da je vsak mesec rekorder v višini izmerjene temperature pa ne pomeni tega, da sezonskih ciklov ni več opaziti, ampak so zime bolj tople in tudi poletja bolj topla od tistih zim in poletij, ki so jih pri NASI do sedaj za znanstvene namene opazovali.

Letos pa ni samo leto, ko je Slovenija podpisala sporazum za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (ESA), je tudi leto, ko se je naša in indijska astronavtka spet uspešno odpravila v vesolje. Prav sedaj, ko pišem ta uvodnik, je nekje daleč v širnem vesolju nad nami čisto verjetno spet odšla na ‘vesoljski sprehod’.

Astronavtko Williamsovo so za knjigo Državljanka vesolja (SZF 2010), ko je sodelovala na 15. slovenskem festivalu znanosti z mednarodno udeležbo, vprašali, na kake ovire naletijo ženske pri poklicih, kot je njen. Pogumno je odgovorila: “ … o tem sploh ne razmišljam, preden sem postala astronavtka, sem bila pilotka helikopterja in poskusna pilotka v ameriški vojni mornarici … nisem verjela, da je uspeh ali pomanjkanje uspeha kakorkoli povezano s tem, ali si ženska ali moški. Opremi, ki jo opravljaš, pa naj bo to helikopter, letalo, ladja ali vesoljsko plovilo je prav malo mar za spol in edino, kar šteje, je sposobnost.”

Sunita pa ni samo astronavtka, ki letos že tretjič potuje v vesolje in prva ženska, ki testira prvi let Boeingovega raketoplana proti vesoljski postaji v zgodovini Nasinih letov, je tudi najstarejša zemljanka (58 let) trenutno v vesolju, pilotira vesoljsko plovilo, ki ga je sama pomagala zdizajnirati, je tudi čisto prava slovenska junakinja in kot pravi priljubljeni in tudi hrabri slovenski junak: “Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh” …

Ste vsi dovolj hrabri in radovedni, da si upate izvedeti kaj čisto novega, lepo vabljeni na jubilejni 30. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo (24.—26. septembra 2024). Na pogovorih, okroglih mizah, demonstracijah, delavnicah in šovih vam bomo predstavili najboljše iz zgodovine festivala in nekaj novosti. Poklonili se bomo velikim slovenskim znanstvenikom in se tudi spomnili treh ključnih osebnosti svetovne zgodovine Galileja, Goetheja in Einsteina … in prav gotovo zasejali dobro voljo v vseh radovednih ljudeh.

Andraž Ivšek

V Ljubljani, 7. 6. 2024

Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 30. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, avgusta 2024.