Srečanje, poimenovano Od molekule do zdravila, od laboratorija do pacienta, je potekalo v petek, 10. novembra 2023, v prostorih Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Dogodek je organizirala Slovenska znanstvena fundacija v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo v Ljubljani in Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO. Organizacija združenih narodov je na pobudo organizacije za izobraževanje, znanost in kulturo, UNESCO leta 2001 določila, da se na 10. novembra praznuje Svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Ta praznik poudarja vlogo znanosti v družbi in kot lahko preberemo na strani gov.si, je njegov namen tudi ta, da pomaga pri širšemu vključevanju javnosti v razprave o znanstvenih vprašanjih.
Prav tako poudarja pomen znanosti v vsakdanjem življenju in ozaveščenosti javnosti o vlogi znanosti za miroljubno in trajnostno družbo. V številnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. V mednarodni agendi znanost postaja temelj za gospodarski razvoj, družbeni napredek in nove ideje, ki bodo tlakovale pot v prihodnost.
Dogodek je potekal pod prvo temo »Gradimo zaupanje v znanost« na predlog Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Z drugo temo pa so nastopajoči publiki približali nekaj osvojenega znanja iz obdobja pandemije covida-19. Ta nam sedaj omogoča normalen način življenja. Prireditev je otvoril dekan Fakultete za farmacijo Prof. dr. Rok Dreu. Pravi, da je epidemija posegla v naše pravice druženja in gibanja, a hkrati povzročila tudi zelo hiter odziv znanosti. Med pandemijo, kakor tudi po njej so se pojavili dvomi upravičenosti ukrepov o varnosti in učinkovitosti novih cepiv. Nismo mogli zaobiti dejstva, da je povzročitelj pandemije virus sars-cov-2. Ker je virus iz družine koronavirusov zelo mutira. Visoko reprodukcijsko število nastalih virusov omogoča, da se sars-cov-2 hitro evolucijsko prilagodi. Zaradi visoke smrtnosti, ki jo je virus povzročil predvsem na začetku pandemije, se je znanost odločno odzvala. Drugi problem, ki ga še aktivno rešujemo, pa je pojav sindroma t. i. dolgega covida.
Drev pravi, da nam je znanost že večkrat uspešno in upravičeno pomagala izkoreniniti marsikatero bolezen in nam je v taki situaciji predstavljala edino pravo upanje. Vendar bo treba po pretekli pandemiji covida-19 z zadostno časovno distanco izvesti objektivno znanstveno analizo upravičenosti in učinkovitosti ukrepov proti pretekli pandemiji in seveda rezultate o tem javnosti sporočiti korektno. Le tako lahko tudi v bodoče pričakujemo zaupanje družbe v znanost, ki se je v teh težkih časih zelo zatreslo. Pravi, da razvoj znanosti vsem družbam, ki jo gojijo in jo zgledno prenašajo mladim generacijam omogoča razvoj in napredek in tudi visoke etnične norme, ki so pogoj za mir v svetu. A vendar moramo biti pazljivi, tehnološki napredek še ni usklajen z družbenim napredkom in tudi dovolj podprt z izsledki iz družboslovnih in humanističnih znanosti, kar lahko pripelje do izkoriščanja predvsem tistih držav, ki so v znanstvenem zaostanku in to lahko vodi celo do konfliktov in vojn.
Dekan meni, da je treba znanje uporabljati v dobrobit ljudi in z njim ravnati skrajno odgovorno in ravno koncept odprte znanosti omogoča nam vsem dostop do širokega nabora znanstvenih dosežkov, brez dodatnih doplačil. Treba pa je poudariti, da izobraževanje, ki ga omogoča, zahteva ustrezno stopnjo predizobrazbe, da lahko podatke interpretiramo in odgovorno in objektivno uporabimo.
Dogodek je s svojim prispevkom nadaljeval dr. Edvard Kobal, predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije. Poudaril je, da je zaupanje v znanost lepilo dialoga znanstvenikov s splošno javnostjo in da je tudi en od pogojev za dobro delovanje skupnosti, ki ji pripadamo. Obdobje po pandemiji covida-19 je priložnost za obnovitev zaupanja v znanost. S tem izzivom se bo treba spoprijeti tako v znanstveni skupnosti kot tudi v splošni javnosti. Od mladih in tudi od še mlajših generacij od tiste v avditoriju pričakuje več sinergije med znanostjo in raziskovalno dejavnostjo in da se bo uveljavilo tudi komuniciranje znanosti kot ena od pomembnih vrednot. Pravi, da je ključno, da ima aktivni državljan tudi odnos do znanosti. Poglavitni cilj trenutnega dogodka pa je, da se dijaki in profesorji povežejo v trajnem delu z znanstveno skupnostjo.
Nato je z govorom nadaljevala podpredsednica Nacionalne komisije za UNESCO Prof. dr. Maja Zalaznik. Vprašala je mlade udeležence dogodka, ali kdo ve, kaj je UNESCO in obrazložila, da je to multilateralna organizacija, ki v okviru ZN povezuje znanost, mir in razvoj. Ker so v svetu razlike velike, je pomembno, da obvarujemo to, da bomo lahko živeli v dobrem življenjskem okolju in miru. Poudarila je, da znanost sama sebi zagotovo ni namen, ampak je namenjena temu, da živimo kvalitetno in da jo seveda tudi uporabljamo. Zaupanje je krhka reč, težko ga je vzpostaviti in še težje ga je ohraniti. Znanost nam lahko tu pomaga, ker ustvarja trdnost pri odločitvah, saj temelji na argumentih in spoznanih. Dejala je, da današnja tema ni samo zaupanje v znanost, poudariti je potrebno predvsem vlogo znanosti pri oblikovanju naše skupne prihodnosti. Znanost je potrebna za prihodnost vseh nas. Obrazložila je, da imamo v Sloveniji kar štiri unescove katedre in tudi omrežja unescovih šol, v katerih se zelo trudijo vzgojiti tisto prepoznanje, zakaj je vsak kamenček v znanosti lahko v dobrobit človeštvu. Zelo pa smo lahko ponosni tudi na Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI). Omenila je še program UNESCO – L’Oreal Za ženske v znanosti 2024. Namen tega je predstaviti in nagraditi ženske v znanosti. Na koncu je izrazila željo, da bo kdaj kakšna od deklet, ki so danes iz radovednosti prišle na dogodek, prejela prav tako priznanje.
Nadaljevala je asistentka na Fakulteti za farmacijo dr. Tijana Markovič. Kot se je pojavila in širila epidemija covid-19, prav tako so se širile tudi informacije o epidemiji. Med njimi so bile relevantne informacije, pa tudi lažne informacije. In kot smo lahko opazili, se je prav na socialnih omrežjih pojavilo veliko netočnih informacij. V Facebookovi skupini Science Mamas’ Vaccine Forum (sestavljena je bila iz šestih, znanstvenic, mam in moderatork, med njimi je tudi dr. Markovičeva), so se članice trudile povedati, v katerih virih lahko najdeš korektne informacije o epidemiji. Na začetku so pomagali predvsem tistim, ki so potrebovali vir za diplomsko nalogo ali srednješolsko seminarsko nalogo, nato pa se je množica sledilcev zelo povečala. Izpostavila je določene vire, ki so jih predstavile, kot so Google Scholar ali PubMed. Tu so bile informacije dovolj verodostojno preverjene. Obrazložila je, da so bile v tistem času še kako pomembne spletne strani nevladnih organizacij, kot je na primer Evropska agencija za zdravila (EMA), kakor tudi Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (Nijz), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), UNESCO in druge. Dober vir informacij so bile spletne strani različnih združenj bolnikov, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Nekaj jih je tudi poimenovala.
Včasih ni dovolj, da imamo verodostojen vir informacij, pomembno je, kako informacije povzamemo in jih interpretiramo, lahko kakšen del v stavku povežemo z drugim stavkom in se bistvo popolnoma izgubi. V času pandemije so mediji poročali veliko kredibilnih informacij in vendar so določeni mediji poročali tudi kar nekaj populističnih.
Facebookova skupina Science Mamas’ Vaccine Forum je bila na začetku namenjena predvsem prijateljem, bližnjim in tistim, ki so potrebovali verodostojne informacije. Zgodilo pa se je to, da je skupina v nekaj mescih dobila kar 13 000 sledilcev in to je bil dokaz, da je bila po tej komunikaciji potreba ogromna. Sčasoma se je večala tudi odgovornost članov skupine, tako da so poskušali odgovoriti na čim več vprašanj, čim bolj strokovno in znanstveno preverjeno. Skupina je imel dve nalogi. Prva je bila ta, da je hitro pomagala ljudem s pravimi informacijami, in tudi ta, da je ljudi ozaveščala takrat, ko so prišli v stik z lažnimi informacijami. Bilo je veliko izobraževanja o znanstvenem procesu, kar je še povečalo zaupanje v znanost in v stroko.
Poglavitni elementi, ki vplivajo na zaupanje v znanost, pravi, da sta to najprej osebni odnos, empatija, ki jo lahko izpraševalec začuti. Določene nosečnice so se bale cepiv zaradi zelo močnega družbenega pritiska. Cepiva naj bi škodila nerojenemu otroku in nosečnice naj bi bile celo v nevarnosti, da bi splavile. Nekatere nosečnice so se že hotele cepiti in vendar je bil za tem pritisk prijateljev in družine premočan. Torej sam način kako svetuješ, zelo poveča zaupanje. Drugo pa je seveda spoštljiva komunikacija in pa tudi transparentno in nepristransko poročanje. Na primer to, da se jasno obrazložijo stranski učinki in tveganja, ki so pri cepljenju v nosečnosti prisotni. Dobro je tudi, da kdaj grafično prikažemo informacije, na primer koliko in kdaj se kateri odmerek cepiva komu priporoča. Na koncu se je skupina povezala še s COVID-19 sledilnikom Slovenije, naredili pa so tudi nekaj YouTube posnetkov. Svoj govor je končala z mislijo Svetovne zdravstvene organizacije, da je sam dostop do zaupanja vrednih informacij, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, hkrati ključni determinator zdravja vsakega posameznika.
Profesor dr. Borut Štrukelj, zelo izkušen komunikator znanosti na področju biokemijskih znanosti v državi, je profesor in raziskovalec na področju farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo. Poleg velikega števila objav in tudi nekaj svojih patentov je dobitnik priznanja Prometej znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Opisal nam je širši pristop do znanosti. Pravi, da moramo imeti pravi raziskovalni pristop, tega pa gradijo radovednost, znanost in odprtost. Meni, da v samem znanstvenem procesu sodelujeta dva dvoma, pozitiven je tisti, ki je prepleten znanjem in razumevanjem in to je tisto pravo gonilo znanosti. Dvom, ki pa je brez razmišljanja in znanja, je lahko zelo nevaren.
Omenil je alternativno medicino. Pacienta lahko zdravimo po klasični ali po alternativni poti. Na Fakulteti za farmacijo se ukvarjajo tudi z alternativno medicino, vendar z močno odgovornostjo po preverjanju informacij. Primerov je več. Omenil je akupunkturo, ki jo razume in jo tudi podpira. Kot drugi primer je bioresonanca. Tega ne razumemo še popolnoma in vendar na osnovi znanstveno preverjenih rezultatov lahko zaključimo, da ima učinkovito delovanje. Kot tretje pa je omenil homeopatijo. Slednja je zelo razširjena že skoraj 250 let. Zaradi razočaranja v tradicionalno oziroma sodobno medicino, kdo, ki je zelo bolan recimo, rakov bolnik, te so znani, da naredijo vse, da bi ozdraveli in vsi tem bolnikom skušajo tudi pomagati, poskusi tudi metode, ki so popolnoma nekredibilne, v veliko korist izkoriščevalcev, ki imajo pri tem velik zaslužek. Osnova homeopatije je ta, da izvleček substance toliko razredčimo, da je na koncu v steklenički samo voda, torej lahko izračunamo in potrdimo, da v steklenički ni več ene molekule osnovne substance, ki zdravi. Homeopati trdijo, da gre pri tem za ‘odtis vode’. Torej, če uporabimo znanstveno razmišljanje pri procesu, katera je popolnoma razredčena voda, v kateri je informacija vseh nas? To bi bilo na primer morje. Torej v našem morju so izločki rož, določene tekočin dreves, zdravilne substance seveda neskončno razredčene. Po logiki bi vsak lahko spil žličko morja in bi bil zdrav. To ni res.
Vendar moramo biti previdni. Največjo napako znanstvenik naredi v položaju, ko česa še ne razume, vendar to ne pomeni, da tega ni. Vedno poskušajmo priti do relevantne informacije. Problem, s katerim se soočamo danes, je ta, da imamo ogromno število informacij, ki jih zelo težko preverimo. Vedno mora biti prisotna prava količina dvoma, možnost, da poiščemo prave informacije in na koncu še zmožnost logičnega razmišljanja.
Leta 1900 je bila povprečna življenjska doba okoli 49 let. Sedaj je povprečna življenjska doba v razvitem svetu okoli 83 let. To predpisujejo predvsem dvema dejavnikoma cepljenju in antibiotikom. Torej živimo v nezdravem okolju. Polucija okolja, umazan zrak in jemo nezdravo hrano. Glede na to bi morala biti naša življenjska doba krajša, živimo pa še enkrat dlje kot leta 1900. Še pred 40 leti je bila otroška paraliza prisotna tudi v Sloveniji. Sedaj je v Sloveniji ne najdemo. Torej so cepiva učinkovito opravila svoje delo. In vendar. Ko znanstveniki delajo ure in ure in leta in leta in nimajo takšnih rezultatov, kot jih pričakujejo, želijo pa nekaj znanstvenega objaviti, se pojavi velika nevarnost, da objavijo neresnico. Neki znanstvenik je objavil podatek, da cepljenje povzroča avtizem. To je postalo viralno in cel svet je bil prepričan, da je to res. 64 milijonov evrov in 15 let je Evropska unija porabila za to, da je znanstveno ovrgla to informacijo. Nekdo je objavil podobno informacijo, da bi zaradi cepljenja proti covidu-19 ženske postale sterilne, torej ne bi mogle imeti otrok, v resnici je bila informacija napačno razumljena, naj bi šlo za zaščito pred covidom-19. Torej ogromno informacije je, ki jih ne ovržemo in še prej premalo preverimo. Res je, da smo med pandemijo veliko komunicirali o cepivih in seveda tudi o novih tehnologijah in pri novih tehnologijah moramo biti zelo previdni. Komisija na Fakulteti za farmacijo, ustanovljena za spopad s pandemijo, ni nikoli zagovarjala, da se morajo vsi cepiti. Zatrjevala je, da imamo na razpolago cepljenje, ki je popolnoma prostovoljno.
V zadnjem času se ponovno pojavlja prisotnost oslovskega kašlja v Sloveniji. Če pade precepljenost za oslovski kašelj pod 86 odstotkov populacije, se oslovski kašelj širi. Lahko pride tudi do smrti otrok, torej mora biti tudi prostovoljna odločitev odgovorna. Marsikatera nova tehnologija ni popolnoma varna.
Ko se je Profesor Štrukelj kot mladi raziskovalec na Fakulteti za farmacijo ukvarjal z genskim inženiringom, je bil eden prvih v državi. Takrat te metode še niso dovolj razumeli. Šel je v tujino in bil po 10 letih povabljen nazaj na inštitut Jožef Stefan. Tega je bil zelo vesel, da lahko dela tudi v Sloveniji. Govor je zaključil z nasvetom mladim, pojdite se izobraževat v tujino, ampak pridete nazaj in prinesite svoje znanje. Znanstveniki tukaj v Sloveniji to potrebujejo in vam bodo hvaležni.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 24. 11. 2023
In Scientia Veritas 