Prvi filmski kritik, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado, in zagotovo eden najbolj znanih ameriških filmskih kritikov Roger Ebert je na vprašanje, kaj res naredil odličen film med drugim povedal to, da je to tisti film, ko ga ponovno gledaš in tudi po več ogledih vedno najdeš v njem nekaj novega. Res izjemni pa so tisti, ki so po vsakem ogledu tako sveži, kot da so narejeni čisto na novo, seveda to velja tudi za odlično knjigo. Pri slabši knjigi kaj hitro odnehaš že po nekaj straneh in vendar se včasih, prav redko zgodi, da preberemo kakšno knjigo iz našega otroštva skozi nova očala, ki jih tvorijo naše izkušnje in spomini.
To je gotovo večni Mali princ, ki letos praznuje že 80 let in je še kar aktualen kot takrat, ko je bil izdan. S svojo preprosto in zanimivo zgodbo se prikupi otroku in tudi komu, ki redko vzame v roko knjigo, kar v tem novem, digitalnem času ni nič posebnega. Vsebine, ki so dandanes vsakemu na razpolago, so maksimalno dostopne, vizualno lepo prirejene, da sploh ne moremo umakniti oči in tako zelo kratke, da lahko vsak še tako zaposlen človek tam zapravi svojo sekundo. In zapravi je prava beseda.
Zgodba je preprosta, deček živi na zelo majhnem planetu skupaj z vrtnico, dvema delujočima vulkanoma, ugaslim vulkanom in sadikami baobaba. Vrtnica je zahtevna in čemerna, a vendar na trenutke prav očarljiva. Ko jo ima res dovolj, se odloči, da bo odpotoval in dogodivščina, ki ga vodi do sedmih planetov, se lahko začne. Na koncu se ustavi na Zemlji. Tu sreča pilota, ki je imel nesrečo in je moral zato pristati v puščavi.
Pri enostavni zgodbi se običajno konča. Eni otroci preberejo knjigo, ker jo morajo prebrati za bralno značko, drugi jo berejo, kar je tako rekla učiteljica ali knjižničar, tretji kaj hitro obupajo. Tisti pa, ki se odločijo, da Malega princa preberejo kasneje ali veliko kasneje, lahko ugotovijo, da to ni knjiga samo za otroke, ampak pod platnicami skriva filozofijo in pustolovščino, ki nudi odgovore na nekatera najpomembnejša vprašanja življenja.
Spregledati moramo skozi stvari, ki so površinske in ceniti njihovo bistvo, kar so v resnici vrednote: pogum, domišljija, radovednost, sočutje … Na pretanjen način pokaže vrednost prijateljstva in ljubezni, kako sta v življenju pomembni. Če le želimo, kar naenkrat ugotovimo, da videz vrtnice ni več pomemben, ampak je vez, ki jo je princ ustvaril z njo. Vrtnice ne more pustiti same ali je celo zapustiti in tudi to, da je ljubezen preoblečena odgovornost. Spodbudi nas k razmišljanju o lastnih prepričanjih, vrednotah in prioritetah in opozori, da smo se ulovili v trivialnosti odraslosti. Pokaže nam, da tudi starejši v podobi pilota lahko odkrijejo stik z otroštvom in tako vidijo svet v novi luči. Avtor Saint-Exupéry elegantno pokaže bistvo otroške radovednosti in poudari pomen negovanja domišljije skozi vse življenje. S srečanji s karakterji na svoji poti kritizira absurde in zapletenost življenja odraslih, ta je prežet s konformizmom. Mali princ v takem svetu najde (ne)vrednost neskladja in potrebo po ohranjanju otroškega čudeža v nas.
Princa ne zanimajo videz in dejstva. Zanimajo pa ga občutki, vrednote in tiste zgodbe, ki dajejo smisel življenju. Tudi vprašati ali raziskovati, kar mu je neznano, se ne boji. Princ nas uči, kako naj bomo ponižni in kako pomembno je, da priznamo napake. Prav to sta v zgodbi storila Mali princ in pilot. Uči nas, kako postanemo občutljivi na lepoto sveta in da cenimo preproste življenjske radosti. Opomni nas na minljivost in izgubo življenja, saj princ in pilot umreta. Za njima pa ostane sporočilo, da cenimo vsak trenutek s tistimi, ki jih imamo radi. Napolni nas z upanjem, da premislimo o lastnem življenju in da si prizadevamo za boljše razumevanje sveta in sebe v svetu. Uporaba metafor in jasnih podob veča globino zgodbe, zaradi posebnega stila postane dostopna in privlačna za vse bralce.
Knjiga pa je s svojim okoljevarstvenim sporočilom zelo aktualna ne glede na to, da je bila napisana pred 80 leti. In prav preroško nakazuje vzroke, ki so botrovali trenutni globalni ekološki krizi. Strogo obsoja uničevanje in izkoriščanje narave. Mali princ je osupel nad sebičnostjo in pohlepom poslovneža, ki trdi, da je lastnik zvezd, in kralja, ki želi vladati vsemu. Drevesa Baobab lahko razumemo kot metaforo za klimatsko krizo, ki ogroža naš planet, kot so to segrevanje ozračja, onesnaževanje in krčenje gozdov. Torej nas knjiga neposredno poziva k ukrepanju za rešitev našega planeta.
In vendar se pojavi vprašanje, kako bi lahko eno “najbolj filozofskih knjig”, Malega princa uporabili kot pedagoško orodje za motivacijo učencev, da se ukvarjajo z znanostjo na kritičen in etičen način in obravnavajo okoljska vprašanja in izzive sodobnega sveta.
Malega princa lahko vidimo kot ekologa, ki razume soodvisnost živih sistemov in ki mu potreba po raznolikosti in ravnovesju ni tuja. Absurdni liki, ki jih Mali princ sreča, kralja, poslovneža in geografa, so obsedeni z močjo, bogastvom in znanjem. Ti so odmaknjeni od realnosti in s tem od narave. Antropocentrični pogled na človeka kot gospodarja narave, ki je vzrok za izkoriščanje naravnih virov, mu ni blizu, zavrača tudi pogled na naravo kot blago ali vir, ki zanemarja njene estetske in duhovne razsežnosti.
V knjigi lahko najdemo polno lekcij o vsakodnevnem življenju, ki so uporabne za poučevanje znanosti; »negovanje svojega vrta« simbolizira skrb za odnose in okolje. V »opazovanju sončnih zahodov« najde spoštovanje lepote narave. Naravo uporabi za lajšanje absurdnega življenja in poudari povezovanje z bitji, kar vodi v empatijo. Širše in zgodovinsko iskanje pravljic, zgodb po raznolikih kulturah pa spodbuja pravičnost. Za tiste, ki iščejo povezavo med filozofijo in ekologijo, bo analiza Malega princa priskrbela nekaj lekcij o odnosu med človekom in naravo ter absurdnost, ko se človek izolira od naravnih sistemov ali ekoloških odnosov. Sodba samo na podlagi videza ima neželene posledice, tako se zave posledic celostnega opazovanja naravnih procesov in interakcij ter načela ekologije, da so organizmi drug z drugim in habitati povezani, tako izpostavlja potrebo po harmoniji in raznolikosti.
Teme, ki so relevantne za obravnavanje okoljskih vprašanj in globalnih (klimatskih) izzivov, pa so: »nevarnost uniformnosti«, to je prezir Malega princa do baobabov, ovc, vulkanov in odraslih. »Potreba po ravnotežju«, kako Mali princ razume življenjske cikle, letne čase, smrt in rojstvo in »moč domišljije«, ki omogoča Malemu princu, da vidi več od zunanjega videza. Druge lekcije, ki jih Mali princ ponudi za družbeno preobrazbo in za poučevanje znanosti, govorijo o »pomenu negovanja ekološke zavesti« in etike, ki izpostavljajo »vrednost« in soodvisnost vseh živih bitij s spoštovanjem potreb in spodbujanjem ekološke domišljije in ustvarjalnosti.
Pomembnost življenja v medsebojni povezanosti s svojim življenjskim prostorom ponazarja prinčev odnos z njegovim majhnim asteroidom. Ceniti moramo notranjo vrednost vsega življenja in ne le tistega, kar je takoj ali neposredno koristno za ljudi. Saint-Exupéryjeva živa, a preprosta proza naredi zapletene ideje o trajnosti, soodvisnosti in spoštovanju narave bolj dostopne. Nepozabni liki in zgodbe Malega princa pomagajo oblikovati te pomembne koncepte na prepričljiv in jasen način.
Teme Malega princa, kot so osamljenost in iskanje smisla, lahko neposredno povežemo s trenutnim stanjem našega planeta, kot je na primer izguba biotske raznovrstnosti. Ozavestiti moramo holističen pristop k odločanju, poskrbeti za dobrobit vseh živih bitij in uveljaviti občutek odgovornosti in medsebojne povezanosti.
In za zaključek nekaj besed o kreativnosti. Za reševanje velikih globalnih problemov, ki so običajno kompleksni, nam ne bo preostalo drugega, kot da najdemo izhod v znanosti in inovacijah in ker ima kreativnost ključno vlogo v procesu znanosti, resnično velike probleme v znanosti je običajno pretežko rešiti neposredno. Kreativno razmišljanje omogoča znanstvenikom, da si te zapletene probleme ponovno zamislijo in jih razdelijo na manjše, rešljive dele.
Ali kot pravi Maria Konnikova, ki piše za Scintific American, v francoski različici knjige Saint-Exupéry resnično nikoli ne uporabi izraza “odrasel”. Svoje nerazumljive starejše imenuje opisno “les grandes personnes”, ali veliki ljudje. Ta ključna razlika ni naključje. Kar je na koncu pomembno, je odnos, ne starost. Lahko imate otroke, ki so “les grandes personnes”, ali odrasle, ki to niso. Razlika je v miselnosti in načinu, kako gledamo na svet. Imamo moč, da misli poljubno spremenimo, če se odločimo, kot je navsezadnje zapisal J. M. Barrie: »Kaj je genij? To je moč, da postaneš spet otrok, če le hočeš.”
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 01. 09. 2023
Članek je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 29. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, konec septembra 2023.
* Med prevodi imamo tudi tuareškega, majevskega, inuitskega, prevedena je celo v klingonščino, ki jo govorijo v seriji “Zvezdne steze” in tudi v take prevode, ki jim grozi izumrtje. Kot omenja UNESCO prevodi v zelo ogrožene jezike, pripomorejo k ohranjanju kulturne dediščine, jezikovne raznolikosti in kulturne identitete. Najbolj znani prevod v slovenščino je prevod Ivana Minattija iz leta 1964. Trenutno imamo v slovenskem jeziku štiri in enega celo v prekmurščini. Številni prevodi so dokaz, kako lahko literarno delo preseže geografske in jezikovne meje ter tako poveže tudi tiste ljudi, ki običajno ne bi sodelovali. Prevodi tako presegajo tudi kulturne ovire med ljudmi in poudarjajo pomembnost pripovedovanja zgodb ter pripomorejo pri ohranjanju ogroženih jezikov in kultur.
In Scientia Veritas 