Mesto, ki stoji na kraških hrastih in cerih

UVODNIK

Benetke, mesto, za katerega še sedaj po nekaterih kraških vaseh pravijo, da “stoji na kraških hrastih in cerih” in za katerega je pisatelj Aleksander Herzen dejal: “Zgraditi mesto, kjer je to nemogoče, je samo po sebi norost, toda zgraditi tam eno najelegantnejših in najveličastnejših mest je norost genija.” … je v velikih težavah in ena od teh so tudi klimatske spremembe … Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je julija letos priporočila, da se Benetke uvrsti na seznam ogrožene svetovne dediščine.

V svojem priporočilu je Unesco ocenil, da Benetkam grozi ireverzibilna škoda. “Učinki neprestanega propadanja zaradi posega človeka, vključno z nenehnim razvojem, vplivi podnebnih sprememb in množičnega turizma grozijo, da bodo povzročili nepopravljive spremembe na mestu, ki ima izjemno univerzalno vrednost,” so ocenili odgovorni pri Unescu in še dodali, da “Poleg tega učinki sprememb, ki jih povzroča človek, in naravnih sprememb skupaj povzročajo propadanje in škodo na zgradbah in urbanih območjih”. (povzeto po: STA)

Klimatske spremembe, kot pravi vodilna avtorica poročila IPCC o podnebnih spremembah 2022 Kristin Holsman pa ne vplivajo samo na mesto tik ob morju, vplivajo prav na vse ekosisteme na našem planetu, vplivajo na koralne grebene, na poledenele arktične regije, visokogorja in oceane. Sledove klimatskih sprememb opažamo prav v vseh regijah. Poročilo govori tudi o povečanju drugih dogodkov, ki so ekstremni, njihovi učinki pa vse hitreje spreminjajo svetovne ekosisteme. Vročinski valovi v morju in na kopnem in ekstremne nevihte vplivajo na ekosisteme, rastlinske in živalske vrste, od katerih smo odvisni. Zaradi tega se živali selijo in to ima kaskadni učinek ne samo na naravo, ampak tudi na življenja ljudi in družbo, ki je odvisna od teh ekosistemov. Ko prehajamo meje tega, kar lahko rastline, živali in ekosistemi še prenesejo, tvegamo to, da prečkamo t. i. točko preloma, kjer je vrnitev v prvotno stanje ali popravek posledic skorajda nemogoč.

Posledice klimatskih sprememb pa niso samo »fizika, biologija in kemija«, če pogledamo kdo je najbolj na udaru sprememb in kdo so tisti, ki se najbolj zavzemajo za rešitev, vidimo, da so to manjšine, ženske, ljudje s posebnimi potrebami, mladi, otroci, staroselci, pripadniki drugačnih ras, ljudje iz t. i. globalnega juga in prav zato sta odločanje o problemu in klimatska pravičnost družboslovni temi, ki ju je treba še posebej izpostaviti. 

O negozdnem Krasu, o lesu, o dolgotrajnih požarih, o kulturni dediščini, o klimatskih spremembah in o ekstremnem vremenu, ki je posledica le teh, o družbi, o strašanski moči narave, ki se je pokazala v poplavah, kot jih pri nas še ne pomnimo, o vročinskih valovih, rekordno toplem morju, pa tudi o življenju v zgodovini, pravu, vesolju, teoriji strun, satelitih, filozofiji, pomembnih slovenskih znanstvenikih in še marsičem bo tudi govora na 29. slovenskem festivalu znanosti z mednarodno udeležbo. Zagotovo dovolj za vse radovedneže, ki jih svet okoli nas zanima. Lepo vabljeni!   

Andraž Ivšek

V Ljubljani, 30. 6. 2023

Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 29. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, konec septembra 2023.