UVODNIK
V vesolju se spet bije boj za prestiž. V Rusiji so na začetku avgusta letos uspešno izstrelili raketo sojuz s kozmodroma Vostočni, sonda Luna 25 pa je proti pričakovanjem treščila na Luno. Na poti pa je tudi indijski Čandrajan-3, ki bo tudi na južnem polu skušal še isti mesec pristati. Medtem ko Japoncem podvig ni uspel, je ameriška misija Artemis 2, ki bo človeka popeljala najbolj daleč od Zemlje, v polnem zagonu. Na Zemlji pa poteka čisto drugačna tekma med inovatorji za izboljšanje procesorjev za shranjevanje podatkov. Ti izboljšujejo in mrzlično iščejo nove materiale.
Profesor George Church s Harvarda je že leta 2012 shranil 20 milijonov kopij svoje knjige v umetno sintetizirane molekule DNK, nato pa se je lotil nečesa drugega, v nekaj mililitrov tekočine v steklenički je shranil milijon kopij, po mnenju nekaterih prvega znanstvenofantastičnega filma »A Trip to the Moon« (Potovanje na Luno) iz leta 1902. Ker so te molekule tako majhne in kompaktne, gram DNK lahko shrani 215 milijonov GB podatkov, lahko podatke shranimo v zelo majhne naprave. Po ocenah »vse podatke na spletu« v kapljico tekočine, v nekaj minutah in ti lahko ostanejo tam tudi do milijona let. Postopek je še kar ekstremno drag. Na začetku je 1 TB podatkov stal okoli milijon evrov, vendar pričakujejo, da bodo cene po letu 2030 zelo padle, tudi pod evro za to količino. Tehnologijo je financiral filmski velikan Technicolor Studios za potrebe arhiviranja lastne filmske zbirke. Ko so profesorja Churcha vprašali, kakšen bo njegov naslednji podvig, je navdušeno dejal, da bi rad arhiv filma odpeljal na Luno in pri tem »prometu« na to nebesno telo v bližnji prihodnosti mu to lahko tudi uspe.
Letos mineva dvajset let, odkar se je zaključil Human Genome Project, rezultat tega je bila prva sekvenca človeškega genoma in kot pravi Magdalena Skipper, glavna urednica revije Nature, je najbolj zanimivo to, da smo se v teh dvajsetih letih ogromno naučili o nas samih in tudi o tej “knjigi življenja”, kot jo radi poimenujemo. Teh navodil ne znamo še natančno interpretirati in da ni vse tako preprosto, pravi, da genom ne obstaja v vakuumu, ampak obstaja samo v kontekstu z okoljem. Če zbolimo na primer za neko vrsto raka, nam naša genetika, naše navade in naša izpostavljenost okolju, kar jemo in pijemo, kako se obnašamo, s kakšnimi strupi pridemo v stik, naša klinična oskrba, kako razumemo človeško populacijo ali kako razumemo našo zgodovino, narekujejo potek bolezni.
Skipperjeva meni, da kaj hitro dobimo občutek, da se znanost vsakodnevnega življenja posameznika ne dotika, vendar vsi uporabljamo rezultate znanosti in inovacij prav vsak dan. Znanost vpliva na vse, kar počnemo in prav veliki globalni dogodki, kot je bila pandemija, kot so požari, ki se zgodijo na nekaj 100 let, redki meteorološki dogodki, letos smo v Sloveniji doživeli celo tornado in poplave, kot jih še ne pomnimo v državi, znanost zaradi uporabnosti in nujnosti peljejo prav do vsakega posameznika.
Najbolj zanimive teme, ki jih nudi, pa bomo do vsakega radovedneža pripeljali tudi na 29. slovenskem festivalu znanosti z mednarodno udeležbo. Del festivala bo posvečen letos preminulemu pionirju kriogenike Dušanu Petraču, ki mu vesoljska tekma prav gotovo ni bila tuja, saj mu je NASA kot edinemu Slovencu podelila naziv Ambasador Osončja.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 22. 8. 2023
Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 29. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, začetek septembra 2023.
In Scientia Veritas 