Categories
Gazette

Občansko raziskovanje pri nas in v svetu

Občansko raziskovanje (ang. Citizen Science) bo nedvomno postalo ključno orodje pri reševanju problemov, s katerimi se soočamo in s katerimi se bomo soočili v prihodnosti.

Svet za razvoj pri SAZU je ob izidu knjig Izzivi občanskega raziskovanja, Izkušnje in pričakovanja iz Žirov in od drugod I in II ter Družboslovno raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem avtorja, sourednika in akademika dr. Zdravka Mlinarja 12. aprila 2023 pripravil dogodek z naslovom Posvet Izzivi občanskega raziskovanja. Sledil je pozdravni nagovor predsednika sveta za razvoj (SR) pri SAZU Igorja Emrija, ki je poudaril, da potrebujemo nove družbene vrednote, potrebujemo sodelovanje med različnimi znanstvenimi disciplinami ter vključevanje družbe v znanstveno raziskovanje, in sicer horizontalno in vertikalno. Oblikovanje novih družbenih vrednot naj postane eden glavnih ciljev občanskega raziskovanja in inovacij.

Slavko Splichal podpredsednik sveta za razvoj (SR) pri SAZU je predstavil tri knjige akad. Mlinarja. V teh knjigah najdemo aktualne probleme, kot so digitalizacija in vremenske spremembe, s tem se uspešno ukvarja tudi občanska znanost (ang. Citizen Science). Teme občanske znanosti so se v resnici pojavile že skoraj pred pol stoletja, kot so deprofesionalizacija znanosti, oziroma za koga in za kaj raziskujemo? Med temi problemi, ki so sedaj spet aktualni pa je tudi javna znanost, podružbljanje znanosti in problem, kako oblikovati javnost. Na primer zmanjševanje financiranja znanosti neposredno ogroža našo prihodnost. Drugi problem pa je nerazumevanje vloge javne znanosti zato, je treba v izobraževanje umestiti vedenje o pomenu javne znanosti.

Osrednje predavanje je imel akademik, zaslužni profesor in avtor prvega knjižnega dela o občanskem raziskovanju v Sloveniji Zdravko Mlinar z naslovom Občansko raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem znanosti. Občansko raziskovanje dandanes postaja vse bolj pomembno in prispeva ključni delež v vsakdanjem življenju in reševanju globalnih kriz. O svojih knjigah je povedal, da so bili v raziskovalno delo vključeni Žirovci in Nežirovci, profesionalci in laiki, temu pa so se prostovoljno posvetili. Gre za kolektivno delo in vsebuje neprofesionalno raziskovanje občanov različnih starosti, od osnovne šole do akademije znanosti, upokojencev, različnih stopenj in vrst izobrazbe, interesov in poklicev.

Pravi, da se mu je že pri zgodnjem raziskovalnem delu zdelo pomembno, da uporabi sociološki pristop, za katerega je menil, da je mnogo boljši od zgodovinskega. Sociologija mu je nudila najširši okvir, ki mu je nudil možnost, da celostno gleda na to, kar se pojavlja iz časovnega, prostorskega, sektorskega in hierarhičnega vidika in ravno ta celostni pristop mu je omogočil, da v celostnem prepoznava notranjo protislovnost. Ugotovil je, da obstaja neka potreba o prevajanju od konkretnega k splošnemu, od trenutnega k dolgoročnemu in potreba po nenehnem preseganju zamejenosti.

Na “Citizen Science” je treba gledati v širšem smislu. Novo je predvsem to, da je sedaj poudarek na metodah merjenja in pridobivanju kakovostnih podatkov. Danes je pomembno to, da se vključi kar največje število ljudi, ki so znanstvenikom v pomoč.

To help understand the octopus stranding Gavan Cooke (Anglia Ruskin University) created a project asking for help in learning more about these enigmatic animals and by encouraging citizens to become scientists. Photo: Public Domain

Nato se je usmeril na delovanje na fakulteti. Z veliko časovne razsežnosti so raziskovali teme, ki se tičejo predvsem tretjega življenjskega obdobja. Pomembno je bilo, da nam znanje nam ni dano le enkrat za vedno, ampak, da ga je treba nenehno povečevati in v tem obdobju še vedno iskati znanje na novo. Kot zanimivost je izpostavil, da so ženske iz skupine starostnikov preučevale katastrofalno zapostavljenost ženske pri poimenovanju ljubljanskih ulic. Ugotovile so, da jih je samo 48 poimenovanih po ženskah. To je približno tri odstotke in še to v glavnem na periferiji. Predvsem so bile to borke iz NOB.

Sledila so naslednja predavanja z razpravo. Kako občanska znanost izziva profesionalno znanost (Mirjana Ule), Zakaj so Izzivi občanskega raziskovanja nastali ravno v Žireh? (Mihael Naglič), Občansko raziskovanje v mednarodnem raziskovalnem projektu INCREASE (Barbara Pipan), Mreža občanske znanosti v Sloveniji in Akcijski načrt RRIS 2021–2030 (Miro Pušnik).

V jesenskem glasilu “EUSEA Newsletter” 2022 je bil članom organizacije EUSEA predstavljen uradni začetek novega projekta Obzorje Evropa (Horizon Europe) za spodbujanje in izboljšanje občanske znanosti (Citizen Science) v Evropi. V okviru projekta IMPETUS se občanska znanost utrdi in uveljavi pri reševanju velikih globalnih izzivov našega časa, zato so v projekt vključeni cilji trajnostnega razvoja ZN (UN Sustainable Development Goals) in tudi cilji Zeleni dogovor (Green Deal). Nedavna analiza kaže, da se občanska znanost za reševanje teh ciljev kot metoda premalo uporablja. Organizirani bodo trije odprti razpisi za projekte, poimenovane “občanske znanstvene pobude” (CSI), kjer bodo upoštevane angažiranost, pravičnost, raznolikost, vključenost, odprtost in kakovost podatkov raziskav.

The Monarch Watch Tagging Program is a large-scale citizen science project that was started by the University of Toronto to help understand the dynamics of the monarch’s spectacular fall migration through mark and recapture. Photo: Katja Schulz/CC BY 2.0

Razpise bo v naslednjih štirih letih koordiniral King’s College London v sodelovanju s sedmimi partnerjerji iz štirih evropskih držav. Nova nagrada Evropske unije Citizen Science Prize bo podeljena za 3 leta in sicer v treh kategorijah: izjemni dosežki, raznolikost in inovativni domači projekti. Družbeni in politični vpliv nagrade bo pospeševal nadaljnji razvoj pluralistične, vključujoče in trajnostne družbe v Evropi.

Prvo podelitev nove nagrade je organizirala Inštitucija Ars Elektronica iz Lintza v Avstriji. Tiskovno konferenco je otvoril direktor Ars Electronice Gerfried Stocker. Dejal je, da v zadnjih letih, ko smo priča tako hitremu razvoju in hitremu nastajanju inovacij, novih tehnologij in novih znanstvenih dosežkov vsakodnevno spoznavamo, kako pomembno je, da so znanstveni projekti dostopni vsem in da ima vsak človek možnost dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav. Pomembno je, da se v znanstveno raziskovanje vključijo ljudje, ki niso znanstveniki, lokalno, v posamezni državi in tudi po celem svetu. Tako pride do izraza sodelovanje med zelo različnimi inštitucijami in tudi med državljani z zelo različnih ali podobnih področij. Glavna nagrada ni omejena na temo in naj bi bila podeljena za odličnost pri napredku razvoja in znanja za prihodnost evropske družbe. Ostali dve nagradi sta tematski

Andraž Ivšek

V Ljubljani, 28. 4. 2023

Posveta Izzivi občanskega raziskovanja sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.