Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akad. prof. dr. Peter Štih je v pozdravnem nagovoru na petem letnem srečanju članov in članic Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi, ki je bilo 16. marca 2023 v Ljubljani, kot zanimivost povedal, da je v zgodovini na Kranjskem že obstajala akademija poimenovana Academia operosorum in sicer na koncu 17. in na začetku 18. stoletja. Delovala je kratek čas, a jo vseeno imamo za predhodnico naše akademije. Kot zanimivost je dejal, da je današnja akademija znanosti in umetnosti obdržala isti slogan NOBIS ATQUE ALIIS / OPEROSI (Nam in drugim /delavni), ki preveden iz latinščine pravi, da naj se Kranjci (torej Slovenci) na področju znanosti združijo, kar pa je eno od vodil akademije znanosti tudi danes.
V SAZU je približno 100 članov. Ti so slovenski državljani in so razdeljeni v tri kategorije. V prvi so redni člani, ki imajo tudi pravico do naziva akademik, drugi so izredni in častni člani. Trenutno nima nobenega častnega člana. Dopisni člani pa so tujci, to so znanstveniki in umetniki, ki so povezani s slovensko raziskovalno skupnostjo. Akademija ne more delovati brez mednarodnega sodelovanja. Podpisane imajo bilateralne sporazume s kar 45 akademijami, večinoma v Evropi pa tudi drugje po svetu. SAZU je članica združenja vseh evropskih akademij.
Poleg razredov, ki jih je šest, akademijo sestavlja še vrsta delovnih skupin, kot so recimo Komisija za slovenski jezik v javnosti, Komisija za človekove pravice pri SAZU in podobno. Glavna dejavnost akademije je obravnava temeljnih vprašanj znanosti in umetnosti. Sodelujejo tudi pri oblikovanju politike, prirejajo konference in javne dogodke. Nudijo znanstveno svetovanje politiki, s sklepi in priporočili pomagajo odločevalcem v politiki, z njimi pa seznanjajo tudi pristojna ministrstva in kabinet predsednika vlade.
Kot naslednjo zanimivost je izpostavil še Znanstveni raziskovalni center ZRC-SAZU. Po prvi svetovni vojni so začeli nastajati inštituti v okviru akademije, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, pa se je to spremenilo in največji inštituti v državi so se osamosvojili. Inštitut »Jožeta Stefana«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in ostali. V okviru akademije sta ostala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR) in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK), ki ima sedež v Postojni.
Eno najbolj pomembnih oblik sodelovanja z mladimi pa so prav ta letna srečanja s srednješolci, ki so nastala kot pobuda Slovenske znanstvene fundacije (SZF). Sodelujejo pa tudi z društvom Vtis in Ameriško slovensko znanstveno fundacijo Asef. Omenil je tudi dneve Ivana Vidava, člana akademije. Iz istoimenskega sklada akademija podeljuje štipendije predvsem na področju matematike in njej sorodnih ved.
Predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal je poudaril, da je v času predsedovanja predsednika SAZU akad. prof. dr. Tadeja Bajda SZF začela sodelovanje s SAZU. Navdušiti so hoteli mlade, da spoznajo posamezne razrede akademije in da spoznajo slovenske znanstvenike in tudi to, da se navežejo medgeneracijski stiki. Prav vsi udeleženci tega srečanja so se soočili s pandemijo COVID-19. Omenil je, da čas, ki sledi pandemiji, ni tak, kot smo ga pričakovali. Ker je prav nemogoče, da nas taka tema ne bi zanimala, kaže tudi velik odziv mladih, tudi iz zamejstva iz Celovca in Gorice in njihovih profesorjev, pa tudi nekaj članov akademije v avditoriju. Meni, da moramo prisluhniti izjemnim strokovnjakom in da naj bi kar najbolje izkoristili to redko priložnost, kot je današnje srečanje. Potrebujemo pogum, da se vključimo v komuniciranje in da aktivno sledimo razpravi in tako strpno prispevamo k lastni oceni. Vse gledalce je povabil, naj se v komunikacijo aktivno vključijo.
Na letošnjem dogodku je bilo predstavljeno znanstveno delo nekaterih rednih članov VI. razreda za medicinske vede SAZU (akademikov: prof. dr. Gregor Serša, prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Saša Svetina, prof. dr. Franc Strle), izrednega člana SAZU (prof. dr. Tadeja Batteline) in akad. prof. dr. Tatjane Avšič Županc iz razreda za naravoslovne vede SAZU. Sodelovali so tudi njihovi mlajši raziskovalni sodelavci (doc. dr. Saša Korva, izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. Peter Radšel in asist. Ana Perdih, dr. med.). SZF in SAZU sta o dogodku izdali informacijsko gradivo.
Akad. prof. dr. Gregor Serša iz Oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani nas je pozdravil v imenu razreda medicinskih ved. Rekel je, da so govorci pred zelo težko nalogo, da pripravijo srečanje za srednješolce dovolj zanimivo. Nadaljeval je s predavanjem z naslovom Napredek v medicini na temelju z dokazi podprte medicine z začetki onkologije in najstarejšimi oblikami zdravljenja raka. Ob tem je obrazloži tudi to, kaj rak je in kaj je prinesel napredek zdravljena raka. Obrazložil je novejše načine zdravljenja raka in kako ta najnovejša zdravila proti raku delujejo. Predavanje pa je zaključil z razlago, kaj je personalizirana medicina.
Establirano medicino tvorijo trije stebri zdravljena raka, ti so kirurgija, radioterapija in kemoterapija. Zdravljenje raka temelji na postopkih, da uničijo tumor ali odstranijo rakave celice. Novejši pristopi pa so tarčna zdravila in imunorepresija. Obstajajo pa še novejši pristopi, ki pa niso še čisto uveljavljeni, to je genska terapija. V praksi pa se vedno išče kombinacija med različnimi oblikami zdravljenja, kajti kombinacije so vedno boljše.
V onkologiji so se tarčne terapije in zaviralce imunskih točk, kar so novejši pristopi zdravljenja pojavili v zadnjih treh desetletjih. Imunoterapija pa je šele nekaj let nazaj prešla v splošno uporabo. Dobro je, da smo v tem dolgoletnem obdobju zdravljenja spoznali toliko bioloških celic in na molekularnem nivoju ugotovili specifične značilnosti tumorskih celic, zato lahko izdelamo zdravila, specifična za določene tarče. Z razliko od kemoterapije niso vsi bolniki tretirani enako. Torej lahko ločimo bolnike v podskupine in temu pravimo personalizirana medicina. Ločimo jih na podlagi biomarkerjev. Biomarkerji so DNA molekule, RNA molekule in proteini. Te molekule so običajno prisotne v signalnih poteh. Personalizirana medicina je specifična za tumorske celice. Problem je v tem, da je znanje o bolezni nakopičeno in ga je veliko, vendar ga ne znamo še efektivno v praksi uporabiti.
Izr. prof. dr. Urh Grošelj z Medicinske fakultete na Univerzi v Ljubljani je v svojem predavanju Genetika v medicini predstavil človeški dedni zapis, ki ga imenujemo genom ter predstavil genske bolezni, ki so posledica bolezenskih sprememb v človekovem genskem materialu. Genske bolezni po večini sodijo med redke bolezni. Poudaril je, da kljub velikemu napredku v zadnjih letih najsodobnejša medicina še vedno ostaja pri zdravljenju pogosto nemočna. Nato je povedal nekaj o začetkih sodobne genetike in o češkem avguštinskem menihu in znanstveniku Gregorju Johannu Mendlu. Nato še nekaj o odkritju dvojne vijačnice, o projektu človeški genom in novih genetskih in genomskih tehnologijah. Večino svojega predavanja je posvetil genskemu zdravljenju, poudaril je uspehe genskega zdravljena v zadnjih letih v Sloveniji.
Redke bolezni so tiste, ki jih je manj kot pet na 10 tisoč primerov bolezni. Če te ljudi združimo, dobimo za en Maribor ljudi iz cele Slovenije. 79 odstotkov teh otrok zboli že v otroštvu, zato so običajno pediatri tisti, ki se s temi boleznimi ukvarjajo. Do 2003 je potekal projekt človeški genom. Glede na tehnologijo in je bil to v tistem času zahteven projekt. Ugotovili so, da ima človek okoli 20 tisoč genov. Tempo je sedaj takšen, da skoraj vsake dva dni odkrijemo nov gen. Nove tehnike sekvenciranja omogočajo preiskave z 200 geni naenkrat, torej lahko vse gene, ki so pomembni za eno bolezensko stanje naenkrat pregledamo. To omogoča hitrejšo, cenejšo, bolj dostopno in bolj natančno diagnostiko.
Problem je, kdaj te bolezni prepoznati? V Sloveniji presejamo novorojence od leta 1979, pri tem, da smo že začeli določene genske bolezni zdraviti, se pojavi vprašanje ali jih znamo izslediti? Do leta 2010 je cena za sekvenciranje človeškega genoma strahovito rasla, potem pa je cena bistveno hitreje padala. Obstajajo ocene, da bi sekvenciranje genoma leta 2001 stalo 100 milijonov dolarjev, danes je cena za sekvenco okoli 300 evrov, s tem se povečuje dostopnost. Obstajajo tudi taki primeri, ko je otrok zaradi neznanega obolenja pristal na intenzivni negi. Niso vedeli, kako ga zdraviti, a so v sedmih urah s pomočjo sekvence genoma prišli do terapije.
Pravi, ko bodo naši trenutni gledalci imeli otroke, bo verjetno že zelo blizu uporabe projekt, katerega cilj je, da bi vsak otrok ob rojstvu imel sekvenciran genom. Drugi večji projekt pa se imenuje Milijon genomov prebivalcev Evrope, ki zagotavlja ustrezne biobanke v Evropi. Del te iniciative je tudi projekt Slovenski genom. Vsa odkritja na področju genetike v medicini so mlajša od 150 let, večina pod 50 let. 80 odstotkov, do okoli 8000 redkih bolezni je genskih. Večino teh bolezni še ne poznamo dovolj dobro. Le nekaj sto jih znamo zdraviti. V zadnjih petih letih je genska terapija v Sloveniji tudi klinična realnost.
Docentka dr. Miša Korva z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo z Medicinske fakultete je imela predstavitev z naslovom Virus SARS-CoV-2 oziroma kaj smo se naučili o tem virusu? Nekaj je povedala o sami pandemiji, ki je bila razglašena februarja 2020 in v kateri se je po zadnjih podatkih okužilo več kot 670 milijonov ljudi, zaradi bolezni, ki jo ta virus povzroča, pa umrlo več kot 6,8 milijona ljudi. Nato je povedala nekaj o samem virusu SARS-CoV-2 in nekaj o koronavirusih, torej o družini, v katero spada. Povedala je nekaj o izvoru virusa SARS-CoV-2, da je ta najbolj podoben koronavirusu iz netopirja, podobnost je kar 96 odstotkov. Obrazložila je dve hipotezi o nadaljnjem razvoju in nastanku SARS-CoV-2 virusa, potem ko je zapustil skupnega prednika, torej iz netopirja. Ker je virus SARS-CoV-2 tako kot vsi drugi virusi z RNA genomom zelo nagnjen h genetski evoluciji in se zato človeku z mutacijami nenehno prilagaja, je obrazložila genetske različica virusa in predvsem zanimivost poimenovanja virusa, ki je povzročil pandemijo. Nadaljevala je z okužbami z virusom in razložila klinično sliko bolezni COVID-19.
V Sloveniji smo bili na prihod posameznih okuženih ljudi že januarja 2020, ko smo izvedeli za primere atipičnih pljučnic na Kitajskem, zelo dobro pripravljeni, pripravljena je bila tudi diagnostika. Za prvi val smo imeli pripravljeno zelo dobro strategijo, četrtega marca smo dokazali v Sloveniji prvi primer, potem pa seveda opazili skokovit porast. Oblasti so hitro ukrepale, 20. marca je bila že prva »zaustavitev države«. V prvem valu žal nismo popolnoma omejili prilagoditve virusa na nov rezervoar, zato so sledili valovi bolezni. Ko virus začne množično krožiti v populaciji, ne moremo več zaustaviti evolucije virusa, lahko samo spremljamo prilagoditev na nov rezervoar. V tej točki smo danes. Tako kot se prilagaja virus, se prilagaja tudi naše znanje. Sedaj raziskujemo predvsem to, kako posamezni bolnik odreagira na virus. Trenutno imamo v preizkušanju več kot 270 različnih kandidatov za cepiva. To je konstanten razvoj, ki gre po poti tega, koliko vemo o različnih virusih. Cepiva so delali na različne načine. Danes, ko smo prepričani, da COVID-19 ni več težava, se ta cepiva preizkušajo, da bodo v prihodnosti na voljo rizičnim skupinam. Podobno velja tudi za zdravila.
Akad. prof. dr. Marko Noč je izpostavil rokovanje z aparatom AED za pravilno ukrepanje pri zastoju srca in izobraževanje mladih, da bodo lahko rešili življenje bolnika. Akad. prof. dr. Saša Svetina z medicinske fakultete je delil z nami nekaj misli o različnih vidikih povezave med medicino in naravoslovnimi vedami v sedanjem času in v prihodnosti, kako je ta povezava vplivala na razvoj medicine kot naravoslovje v različnih preteklih obdobjih. Opisal je strukturne posebnosti proteinov Piezo 1 in Piezo 2 in razložil, zakaj je bila že 11 let po njunem o odkritju podeljena Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino. Asist. Ana Perdih, doktorica medicine, je poudarila, da je družinska medicina tista veja medicine, ki je v današnjem času za vse izrednega pomena. Zahteva odlične povezave med zdravnikom in bolnikom, dobro sodelovanje, svetovanje in vodenje bolnika na poti k ozdravitvi.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 31. 3. 2023
Dogodka sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 