Ko glasba približa znanost radovednim

UVODNIK

Čeprav o uspehih znanosti v časopisju lahko z začudenjem beremo vsak dan, zaskrbljujoče opažamo porast »antiscience« gibanj in teorij zarot. Komuniciranje znanosti potrebujemo bolj kot kadarkoli prej in vendar, kako uspešno približati znanost neznanstveniku? Načinov je veliko, vendar je še vedno najbolj učinkovito kvalitetno propovedovanje zgodb, ko so naši predniki zbrani okoli ognja učili svoje otroke loviti plen in jih navduševali za lov. Nekako takrat se pojavi tudi glasba, ki je imela podobno vlogo.

Pred več kot mescem dni je človeštvo izgubilo čudežnega dečka rojenega v Grčiji. Prvič je nastopil že pri šestih letih, čeprav ni glasbe nikoli študiral, je pisal filmsko glasbo, balete in opere … Kasneje se je poimenoval Vangelis. Tisti nekoliko starejši, se še spominjamo, kako smo si požvižgavali melodije iz filmov Ognjene kočije, Antarktika, Grenki mesec Romana Polanskega in 1492: Osvoboditev raja. Zagotovo pa v žanru futurističnega filma ni bolj posnemanega in vplivnega filma, kot je Iztrebljevalec Ridleya Scotta, čigar kultnemu občutku je dala pačat prav njegova glasba in je marsikateremu znanstveniku omogočila sanjati prihodnost ali celo idejo.

Najprej je pisal glasbo za dokumentarce, nato tudi za ostale filme. Njegovo glasbo so uporabili v televizijski seriji Carla Sagana Kozmos: Osebno popotovanje, v osemdesetih pa so glasbo iz njegovih albumov uporabili za temi za Nasini odpravi vesoljskega plovila Marsova odiseja (2001) in sonde Juno, ki je raziskovala Jupiter (2011).

Eno največjih priznanj za vpliv njegove glasbe, poleg množice bleščečih nagrad, med katerimi je tudi Oskar, pa je zagotovo to, da so jo izvedli na poglebu znanstvenika Stephena Hawkinga na njegovo lastno željo in v njo vključili tudi njegov specifični glas. Pokopan je bil v Westminstrski opatiji v Londonu blizu grobov Charlesa Darwina in Isaaca Newtona, na mestu, kjer pokopljejo le tiste, ki so za Združano Kraljestvo oziroma za svet storili največ. O Hawkingu je bilo že ogromno izrečenega in napisanega, njegov vpliv je verjetno kot Vangelisov skoraj neizmerljiv. Prav zato v njegovem imenu podeljujejo eno najdragocenejših nagrad za komuniciranje znanosti Stephen Hawking Medal for Science Communication.

Prepričan sem, da se kdaj ob poslušanju Vangelisove glasbe pravemu komunikatorju znanosti in marsikateremu radovednežu v misli prikrade slaven izrek Hawkinga: “Poglej gor, k zvezdam in ne dol, k svojim stopalom. Poskusi najti smisel v tem, kar vidiš in razmišljaj o tem, kaj omogoča obstoj univerzuma. Bodi radoveden.”

Andraž Ivšek

V Ljubljani, 9. 6. 2022

Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 28. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, septembra 2022. Zaradi objektivnih razlogov je bil festival prestavljen na november 2022.