Čas kriz je lahko čas zanimivih odkritji. Menijo, da se znanstvena odkritja in inovacije porajajo eksponencialno ali še celo hitreje. Nastopi trenutek, ko se še tako neverjetna ideja prelevi s papirja v fizično obliko.
Že marca lanskega leta je ugledna arhitekturna revija Architectural Digest objavila članek o prvem luksuznem hotelu v vesolju, ta naj bi se za 280 gostov odprl leta 2027. V svoji promocijski izjavi so poudarili, da želijo, »da ima javnost pravi občutek, da je zlato obdobje turističnih poletov v vesolje takoj za ovinkom«. Letos so ta podatek dopolnili s tem, da bo pionirska turistična postaja odprta že leta 2025 in tudi cene gostovanja so že nekoliko padle. V promocijskih slikah podjetja iz Atlante (ZDA), ki napoveduje tak podvig, nad Zemljo lebdi vrteče se bivalno kolo hotela. Podobno je zelo nazorno narisal že slovensko-avstrijski vizionar Herman Potočnik Noordung pred skoraj sto leti in natančno določil fiziko vrtenja skoraj identične strukture. Nekaj let po objavi Potočnikove knjige je o tem pisal tudi raketni dizajner Wernher von Braun.
Letos je izšla žepnica o življenju in delu Hermana Potočnika Noordunga. Potočnik je zelo dobro predvidel, kaj nam bo v prihodnosti tehnologija omogočala. Prav to razmišljanje ga je tako zelo ločilo od vseh ostalih podobnih avtorjev, da so ga tudi zgodovinarji astronavtike poimenovali kar oče vesoljske arhitekture. Že takrat so bili glavni cilji znanosti potovanje po vesolju in kolonizacija vesolja. Teme, ki so še zelo aktualne tudi danes.
Herman Potočnik Noordung je v žepnici predstavljen kot izstopajoča osebnost takratnega prostora in časa. S svojimi naprednimi idejami in razmišljanjem je bil korak pred sodobniki, zato ima enakovredno mesto v zbirki znanstvenikov. Potočnik je bil član strokovnih društev, ki so spodbujala znanstveno razmišljanje in predvsem navduševala ljudi za astronavtiko. Prav ta je takrat dosegla velik napredek. Izgrajena so bila letala, začela so se prva potovanja z letali in tedanji strokovnjaki, med katerimi je zelo izstopal Potočnik, so iskali pot, kako bi leteči stroji potovali čim više in dlje, v vesolje.
V prvem in drugem desetletju prejšnjega stoletja so bile seveda to zelo napredne misli. Marsikdo ni verjel, da je kaj takega mogoče. Z naprednim razmišljanjem pa se je Potočnik tega problema resno lotil in kar je pokazal čas, tudi zelo uspešno, lahko celo rečemo genialno. Taka razmišljanja so bila zametek nastanka geostacionarne vesoljske postaje, ki se je do konca 20. stoletja še izpopolnila. Posledično so nastale vesoljske postaje, kot sta npr. ruska Mir in Mednarodna vesoljska postaja. Edinstveno je prav teoretsko preučevanje vpliva breztežnosti in njegova danes sploh aktualna ideja o tako imenovanem bivalnem kolesu (The Habitat Wheel), ki naj bi imel obliko velikega prstana, v osrednjem prečnem delu pa bi bili prostori, v katerih bi bila težnost taka, kot je na Zemlji. Zelo natančno je določil oskrbo s svetlobo, toploto, zrakom in vodo ter rotacijo objekta. To pa tudi nazorno predstavil na dovršenih tehničnih risbah in skicah.
V knjigi iz leta 1929 je že pisal o načinih, kako obkrožiti Luno in po njegovem mnenju popolnoma realnemu cilju, kot je pristanek na Marsu. Kot zanimivost je ta Potočnikova knjiga služila kot eden izmed učbenikov za priprave na potovanje v vesolje kasnejšim astronavtom.
Zanimanje za Potočnikovo delo se je v zadnjih 25 letih v tujini samo še povečalo, to je avtorja žepnice dr. Edvarda Kobala spodbudilo k nastanku nove žepnice o znanstvenikih. Založba Slovenske znanstvene fundacije je že leta 2008 o velikem slovenskem inženirju izdala samostojno knjigo.
Optimistične izjave v medijih se v zadnjem času kar vrstijo. Konec prejšnjega leta je najbogatejši zemljan Elon Musk zatrdil, da pričakuje, da bo človeštvo pristalo na rdečem planetu Marsu prej kot v desetih letih. Pri vesoljski agenciji NASA pa so glede tako optimističnih napovedi nekoliko bolj previdni in vendar je izdelava njihove vesoljske postaje, ki bo nekje v bližini Lune in bo odskočna točka za morebitno potovanje na Mars, v polnem teku. Pred mesecem dni je javnosti posredovala uradno sporočilo, da je določila mesto “The Space Port” na Marsu, primerno za bodoči pristanek in izstrelitev rakete z Marsa na Zemljo.
Ponosni smo, da je naš rojak, čigar ideja je prispevala tej prihodnosti, ki se nam tako zelo hitro približuje, svoj košček. Prepričan sem, da bo žepnica Slovenske znanstvene fundacije našla marsikaterega radovednega bralca, ki ga zgodovina in prihodnost zanimata.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 22. 7. 2022
Slovenska znanstvena fundacija je leto 2022 razglasila za Noordungovo leto.
In Scientia Veritas 