Na Brdu pri Kranju se je 16. in 17. junija letos odvijala 11. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije z naslovom, ki je bil letos nekoliko bolj gospodarsko obarvan »Nove tehnologije, regulativa in podjetja v 21. stoletju«, pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Konferenco je pripravil Svetovni slovenski kongres (SSK), ki je ob zaključku s posebnim dogodkom praznoval 30 let obstoja.
Uvodna slovesnost se je začela s pozdravnimi nagovori dr. Borisa Pleskoviča, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa in prof. dr. Boštjana Žekša, svetovalca predsednika Republike Slovenije, nadaljevali pa so jo častni gosti Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, prof. dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport in Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kot predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije ter sodelavec Svetovnega slovenskega kongresa se je konference udeležil tudi dr. Edvard Kobal. Že četrt stoletja posveča promociji življenja Hermana Potočnika Noordunga, pionirja in vizionarja o potovanju in bivanju v vesolju. Drugi dan konference je predstavil akrile, ki predstavljajo utrinke iz življenja in sanj Hermana Potočnika Noordunga ter raziskovalce in astronavte slovenskih korenin, ki so se uveljavili kot uresničevalci Potočnikovih vizij.
Vizionar ustvari predstavo, ki je v našem primeru znanstvena, oziroma pri Hermanu Potočniku Noordungu tehnološka. Ve, da zemljan potrebuje za bivanje v vesolju pogoje, ki so podobni tem na Zemlji. Prav zato je raketni inženir Herman Potočnik Noordung na svoj posebni način razmišljal o vesoljski postaji. Del vesoljske postaje pa je poimenoval bivalno kolo, tu potekajo raziskave in so tudi laboratoriji za potrebe raziskav.
Razstavljeno je bilo dvanajst slik, ki v prvem delu prikazujejo življenje in delo raketnega inženirja Potočnika Noordunga, v drugem delu razstave so bili predstavljeni tisti, ki so nadaljevali njegovo delo, slovenski znanstveniki, tehnologi in inženirji v Sloveniji in po svetu.
Ena glavnih in aktualnih tem izstopajočega panela drugega dne konference je bila Globalno povezovanje slovenskega znanja. Panel je vodil prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europae. Meni, da je vprašanje globalnega povezovanja slovenskega znanja, vprašanje relevance, kakovosti in racionalizacije. Za svetovno konkurenco zaradi sodobne digitalne komunikacije ni mej. Državna zaščita lastnih univerz je preteklost. Treba je odpraviti privilegije »izvoljenih« in upoštevati principe kakovosti. Prof. dr. Ludvik Toplak je tudi eden od ustanovnih članov Slovenskega svetovnega kongresa.
Med posameznimi govorci pa bi na konferenci izpostavil tri. Dr. Vanja Samec strokovnjakinja v mednarodni organizaciji IABSE (International Association for Bridge and Structural Engineering) je govorila o digitalizaciji v mostogradnji. Trdi, da bodo obstajali tako imenovani pametni mostovi, vključno z vsemi sredstvi infrastrukture, nenehno analizirani in upravljani s strani ljudi ali umetne inteligence. Katastrofalne porušitve mostov so dokaj pogoste tudi danes in lahko zahtevajo človeška življenja, vendar je kot zanimivost omenila njeno lastno mnenje, da zaenkrat kljub razvoju, AI še ne more nadomestiti človeškega načrtovanja gradnje. Nekateri mostovi, ki so še sedaj trdni in varni, so bili narejeni brez računalnikov, samo s pomočjo človeškega uma.
Marko Drobnjak je mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo. Govoril je o tem, kako je iz govora možno razpoznavati čustva, narečno ali etničnost pripadnost, govorne napake in številne druge značilnosti, ki aktivirajo predsodke med pogovorom. Študija je bila empirična in je raziskovala zaznavanje vpliva slovenskih narečnih značilnosti na oceno verodostojnosti pričanja. Kot zanimivost pa je omenil, kako težko je v Sloveniji legalno priti do posnetkov govora za raziskavo.
Dr. Zoran Stančič je svetovalec na generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebino in tehnologijo (GD CNECT) Evropske komisije. Poudaril je, da smo prva država v svetu, kjer je postavljen regulatorni okvir za uporabo umetne inteligence, omenil je, da gre za neke vrste inovacijo na tem področju. S tem želimo omejiti in prepovedati določene uporabe AI, tiste, ki so v nasprotju z našimi načeli in vrednotami. Njihov predlog za tak okvir je doživel veliko odobravanje v EU, kar je izjemen uspeh. Poudaril je tudi pomen uporabe inštrumentov za čezmejno sodelovanje med državami članicami na tem področju. Predlagali so tudi deklaracijo o digitalnih načelih in pravicah; ta je postavljena na najvišji politični nivo in enači digitalne pravice s človeškimi, kar je edinstveno v svetu. Pričakujejo njeno skorajšnje sprejetje v Evropskem parlamentu.
Akademijo ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa je otvoril dr. Boris Pleskovič. Poudaril je, da puščamo neverjeten potencial strokovnjakov doma in v tujini neizkoriščen. Marsikdo od teh se je predstavil na konferencah, ki jih pripravlja Svetovni slovenski kongres. Ko bomo naredili ugodno »klimo«, lahko pričakujemo, da se Slovenci, ki študirajo v tujini, vrnejo na univerze in v gospodarstvo v Slovenijo. Novost pa je, da SSK omogoči čim lažje sodelovanje s sorodnimi slovenskimi društvi in organizacijami. Še posebej je izpostavil sodelovanje s v tujini izobraženi Slovenci (Vtis), z American Slovenian Education Foundation (ASEF) in s Slovenian Global Business Network (SGBN).
V slavnostnem govoru na akademiji ob 30. obletnici ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa se je dr. Andrej Fink ozrl na prehojeno pot in v prihodnost. Poudaril je, da delovanje Svetovnega slovenskega kongresa naravno povezuje in presega krajevne in vsebinske razdalje in premaguje delitve. Svetovni slovenski kongres ima močno vlogo v utrjevanju slovenskega skupnega prostora, ki nima meja. Citiral je besede bivšega predsednika ZDA: »Ne sprašuj, kaj bo tvoj narod storil zate; vprašaj, kaj boš ti storil za svoj narod« in poudaril, da je ta misel še kako aktualna tudi danes.
V kulturnem programu je nastopil večkrat nagrajeni Mladinski zbor SCGV Emil Komel iz Italije, nato pa je sledila podelitev zlatnikov Svetovnega slovenskega kongresa. Svetovni slovenski kongres podeljuje zlatnike posameznikom in institucijam, ki si prizadevajo krepiti narodno zavest doma in po svetu ter s svojim delom povezujejo Slovence.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 20. 6. 2022
Dogodkov na konferenci in akademije ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 