Gateway

UVODNIK

Letos mineva petdeset let, odkar je plovilo Apollo 16 vzletelo iz centra John F. Kennedy in se odpravilo raziskovat Descartovo področje na Luni. Misija je bila navkljub težavam velikanski uspeh. Dva astronavta sta kar tri dni raziskovala površje Lune tudi z izpopolnjenim vozilom, ki so ga uporabili samo na treh Apollo misijah in nam prinesla s površja veliko vzorcev in najbolj jasne fotografije površja do tedaj.

Astronavti projekta so že pred misijo Appolo 16 prinesli z Lune zemljo imenovano lunarni regolit (misija Apollo 11 in kasneje Appolo 17) za kasnejše raziskave in prav pred kratkim so znanstveniki ugotovili, da lahko v tem prahu z Lune uspevajo rastline. Uspevajo ni ravno prava beseda, Lunin prah nima veliko nutrientov, vendar pa uspehi dajejo dovolj upanja za prehranske potrebe prvih kolonij.

Leta 2019 je NASA pospešila Artemis program, ki je bil prestavljen na leto 2024. Del tega programa bo tudi vesoljska postaja z imenom Gateway, ki bo odskočna deska za raziskave v globlje vesolje in za raziskave na površini Lune. Dva zelo poguma človeka pa bosta poskusila vzpostaviti tudi trajno kolonijo na površini, ki bi lahko bila izkušnja za kasnejšo poselitev Marsa. Že žensko ime boginje Artemis nakazuje, da NASA želi na Lunino površino prvič poslati žensko.

Podjetje Siera Space je na 37. simpoziju (Space Sympozium) aprila letos, ki ga je organizirala Space Fundacija, predstavilo prototip habitata, ki nam pomaga razumeti, kakšna bo naša prihodnost; prototip kot postaja v orbiti Low Earth Orbit (LEO), na Lunini površini ali pa za »prevoz« na površje Marsa. V prototipu so majhne telovadnice, delovni prostori in vrtički za svežo hrano …

Človek lahko samo ugiba, kaj bi si o tem mislil naš pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung. Verjetno bi bil neskončno navdušen, saj že v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju – raketni motor opiše medplanetarno vesoljsko postajo in nam pred skoraj sto leti jasno nakaže, da moramo mi, če hočemo kot vrsta preživeti, inovirati. Te inovacije nam dajejo odgovore na pereče probleme in pomagajo, da nekoliko bolje vidimo resnico. Za zdaj nam nič drugega ne preostane, da ohranimo naš planet tak, da je za nas prijazen, ali pa kot vrsta poiščemo dom drugje.

Slovenska znanstvena fundacija je leto 2022 razglasila za Noordungovo leto. Velikemu Slovencu pa je posvečen tudi cel dan letošnjega 28. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo. Vabljeni!

Andraž Ivšek

V Ljubljani, 27. 5. 2022

Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 28. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, junija 2022.