V uvodnem nagovoru je profesorje in dijake pozdravil akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU. Pomen srečanja mladih je v tem, da spoznajo našo najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo v Republiki Sloveniji, njeno delovanje in prisluhnejo predstavitvam najvidnejših znanstvenikov. Srečanja so postala stalnica in si želi, da bi bila del srednješolskih programov.
SAZU je stara 84 let, njen sedež je palača kranjskih deželnih stanov, ki je bilo politično telo tedanje Kranjske dežele. Predstavil je tudi grb akademije s čebeljim panjem v sredini, ki je simbolna prispodoba znanja.
Delovanje SAZU-ja je razdeljeno na šest razredov. Prvo srečanje leta 2017 so pripravili člani IV. razreda za naravoslovne vede, bilo posvečeno krasu in trajnostnemu razvoju. Drugega srečanje po vrsti so se prvič udeležili tudi dijaki iz zamejstva. Namenjeno je bilo slovenskemu jeziku kot temeljnemu gradniku naše identitete, pripravili pa so ga člani II. razreda za filološke in literarne vede. Tema tretjega srečanja je bila fizika osnovnih delcev, predstavili pa so jo znanstveniki iz evropskega raziskovalnega centra CERN in japonskega inštituta KEK, torej iz akademijinega III. razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede. Letošnje srečanje z mladimi je pripravil akademijin I. razred za zgodovinske in družbene vede.
Poudaril je, da Evropska unija temelji na vrednotah: človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice, te izhajajo iz dolge evropske zgodovine in še niso povsod enako uveljavljene
Dr. Edvard Kobal predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije je v svojem prispevku poudaril, da moramo v znanosti, gospodarstvu, politiki in urejanju javnih zadev delovati odgovorno. Evropska civilizacija je nastala s prepletanjem religioznih, kulturnih in političnih elementov, njene institucije temeljijo na skupnih vrednotah.
Akademik prof. dr. Jože Pirjevec nam je predstavil »popotovanje« Evrope od njenih čistih začetkov, kjer najdemo ime Evrope v geografskem smislu že v 6. stoletju pred našim štetjem, preko osvajanj Aleksandra Velikega, ki je hotel evropsko in azijsko kulturo združiti v eno, veliko in enotno, do časov Rimskega imperija, pa do Srednjega veka. Razložil je, kaj je pojem »Evropa« geografsko pomenil v srednjem veku, in čas turških vpadov, ko je bila Evropa nekakšen zaščitni zid krščanstva. Dotaknil se je še renesanse in njenega pomembnega vpliva na Evropo in cel svet, dotaknil se je časa razsvetljenstva, ko se je v drugi polovici osemnajstega stoletja pojavilo razkritje narodne identitete kot vrednote. Predstavitev je zaključil s časom po obeh svetovnih vojnah.
Zanimiv utrinek njegove predstavitve je bil, da je Napoleon Bonaparte v svojih zapisih napovedal, da bo »Evropa prej ali slej združena in bo v prihodnosti imela en sam dvor, eno samo pravo in eno samo valuto.”
Akademik prof. dr. Jože Mencinger je predstavil načine integracije Slovenije v Evropsko unijo, kot so skupni trg, kasneje se ta razvije preko ekonomske unije, v ekonomsko in denarno unijo, nazadnje tudi v politično unijo.
Proti koncu predstavitve se je dotaknil Brexita, ki je po njegovem mnenju samo še okrepil moč in povezanost v sedemindvajseterici, prevdsem pa povečal gospodarsko moč Nemčije. Omenil je, da bo majhna Velika Britanija zagotovo bolj prizadeta kot večja Evropska unija že zato, ker je izgubila velik trg. Vendar pa sama Velika Britanija nikoli ni bila zelo prizadevna članica Evropske unije in se je EU tudi priključila dokaj pozno. Opozoril je na nevarnost kasnejšega razpada Evropske unije, za to naj bi bili najbolj dovzetni Madžarska in Poljska.
Nataša Šip s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je poudarila, da imajo mladi zelo pozitivno mnenje o EU in bolj zaupajo EU kot starejši odrasli in so bolj zadovoljni z delovanjem demokracij na nacionalni in evropski ravni. Pandemija COVID-19 je še posebej prizadela mlade, negativno vplivala na njihovo izobraževanje, delo, socialni položaj in duševno zdravje. Pandemija je pospešila digitalne trende in zelo negativno vplivala na zaposlovanje in družbeno vključenost mladih.
Predstavila je Evropsko leto mladih, da tako EU želi obnoviti pozitivne perspektive za mlade in se osredotočiti na negativne učinke pandemije. Za boljšo, zeleno, bolj digitalno in bolj vključujočo prihodnost potrebujemo vizijo in sodelovanje vseh mladih. Temu je EU tudi namenila sredstva iz načrta okrevanja. EU bo mladim ponudila več priložnosti za učenje, delo, razvoj in sodelovanje v družbi.
Povedala je, da je v 35 letih v Erasmus + programu sodelovalo skoraj 10 milijonov ljudi, ta številka se bo še povečala, ker so v proračun odobrili dodatna sredstva za ta program.
Akademik prof. dr. Slavko Splichal je v svojem nagovoru povedal, da je Evropa zibelka zahodne civilizacije in da raziskovanje Evrope kot predmeta poteka skoraj toliko časa, kolikor je stara sama znanost. Predstavil je razvitost demokracije v 165 državah v letu 2021. Poudaril je dobro in slabo plat javne sfere in pomen tehnološke, institucionalne in kulturne infrastrukture zato, da Evropa postane največji globalni ekonomski trg.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 20. 5. 2022
Dogodka sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 