Danes vozi na evropskih cestah 240 milijonov avtomobilov. Po podatkih OECD International Transport Foruma bo v bližnji prihodnosti na naših cestah 90 odstotkov avtonomnih vozil. Avtonomna vozila bodo vsem dostopna, preprečila bodo zamaške na naših cestah in rešila veliko življenj. Za hitrejši prehod v tovrstno tehnologijo bodo morale evropske države omogočiti boljši ekosistem za razvoj takih tehnologij in tudi prilagoditi zakonodajo.
Na svetu vsako leto umre v prometnih nesrečah približno milijon ljudi. Večina teh nesreč je posledica človeške napake. Tehnologija avtonomnih vozil lahko zmanjša ta odstotek, mogoče celo na nič. Med desetimi najboljšimi podjetji, ki izdelujejo avtonomna vozila, je samo eno evropsko, zato Evropa pospešeno razvija infrastrukturo za zagotavljanje te tehnologije. Program Horizon Europe financira 5G testne koridorje za testiranje avtonomne vožnje.
V Sloveniji so strokovnjaki za umetno inteligenco razvili Hub evalvacije vožnje. Avtonomna vozila bodo pošiljala aplikacijam velike količine podatkov v obdelavo. Podatke je treba zaščititi in do njih vzpostaviti pravilen dostop. Evropski popolnoma avtonomni in povezljivi mobilni sistemi morajo postati vodilni na svetu.
Zakaj se ne naših cestah na pojavljajo že povsem samovozni avtomobili?
To je zelo velik izziv. Javnost podcenjuje, kako hitro se človek odzove na določeno situacijo, kako hitro situacijo razume in kako hitro se odloči. Pri avtonomnih vozilih ima javnost zelo visoka pričakovanja, da bodo avtonomna vozila veliko boljša pri sposobnostih odločanja, kot človek. Obstajajo tehnološki problemi, ki jih moramo še vedno rešiti, predvsem se moramo potruditi, da imamo na razpolago boljše podatke.
Za takšne cilje moramo dobro preizkusiti infrastrukturo. Preizkusiti je treba, kako se uporabniki odzivajo na tehnologijo v avtomobilu in tudi izven avtonomnega vozila in preizkusiti varno uporabo in interakcijo z vsemi uporabniki, da bodo kasneje tako tehnologijo v velikem obsegu tudi sprejeli. Le tako lahko z gotovostjo trdimo, da so ta vozila v našem življenju varna. Deležniki pri razvoju in raziskavah morajo tesno sodelovati s tistimi, ki sprejemajo potrebna regulatorna pravila za uporabo tehnologije, le tako lahko uporabo tehnologije pospešimo. Raziskave in regulatorna pravila morajo delovati vzajemno, da lahko dosežemo hitre rezultate.
Potrebujemo modernejšo in pametnejšo infrastrukturo. Treba je dobro uskladiti transportno infrastrukturo in digitalno infrastrukturo. Pri tem je treba upoštevati pravila uporabe čiste energije. V Evropi je veliko testnih območij, kjer se taki infrastrukturi preizkušata, vendar za večja področja, kot so testna, veljajo drugačna pravila.
Varnost je predvsem odvisna od tega, da hitro izberemo pravilne odločitve. Pri odločanju je zelo pomembno zavedanje situacije, če ni določene informacije, ki je pomembna za interpretacijo in naše zavedanje, kakšna je situacija, ali če informacija, ki je pomembna za interpretacijo, pride prepozno, sledijo napačne odločitve in posledično resne nesreče. Zagotoviti moramo nadvse veliko informacij o vozilu, vozniku in avtonomnem sistemu izven vozila vnaprej, da bo imelo vozilo dovolj časa odreagirati. Ta povezanost je za varnost ključna.
V tem stoletju smo doživeli dve tako imenovani zimi umetne inteligence, kjer so bila pričakovanja velika, da bomo v kratkem času dobili veliko AI rešitev in vendar se to ni zgodilo. Smo v času zelo uspešnega razvoja AI sistemov. Zelo dobre rezultate imamo pri učenju simulacijskih modelov in modelov, ki vodijo AI sisteme s pomočjo podatkov iz prometa na naših cestah. In vendar se kdaj avto znajde v netipični situaciji za običajni promet, kar še kar predstavlja velik problem. Še vedno je velik prepad medtem, kako situacijo razume AI in kako jo ljudje razumemo in se glede na to odzovemo. Treba je poiskati nove načine za učenje AI algoritmov, da bi obnašanje ljudi bolje razumeli.
Avtonomna vozila imajo lahko na voljo veliko podatkov, veliko dobrih kamer, veliko lidarjev, torej imajo lahko celo boljši vpogled in več podatkov kot človek, vendar pa niso tako uspešni kot mi v tem, da razumejo, kaj vidijo. Ker so avtonomna vozila že na naših cestah, je zelo pomembno, da vpeljemo določene omejitve zato, da ta avtomatizirana vozila ne zaidejo v preveč kompleksne situacije v prometu. Imamo možnost, da omejimo hitrost, tako imajo ti sistemi več časa za odziv in lahko poskrbimo, da med vožnjo niso v bližini pešcev. Tako vozila postanejo varna za vse na cesti, vendar je s tem njihova uporabnost omejena.
V Evropski uniji prevladuje mnenje, da še nismo pripravljeni na taka vozila. Ljudi na splošno zelo zanima tehnologija, ampak avtonomnim avtomobilom še ne zaupajo, tudi kot posamezniki nismo imeli možnosti preizkusiti takšnih vozil. Na Finskem so izvedli raziskavo, katere rezultati kažejo, da je 50 odstotkov prebivalcev zelo skeptičnih, kako varna so avtonomna vozila. Za voznike na Švedskem pa so problematične predvsem zimske razmere, tam so zime lahko zelo ostre. Lokalni testi so potrdili, da takšne zimske razmere niso lahek zalogaj za avtonomna vozila, torej bo potrebno še veliko truda, da bodo takšni avtomobili postali normalnost.
Vprašanje je tudi, kako pravilno predstaviti takšen tip vozila javnosti, da se javnost na taka vozila navadi in da razume, kako delujejo, kakšne so njihove omejitve in kako udeleženec v prometu postopa s takim vozilom, ko ga sreča na cesti. Treba je ustvariti dovolj trdno zaupanje, ampak ne samo, za opazovalca prometa, ampak tudi za udeleženca v prometu, ki pride v stik s takim vozilom na pločniku, na kolesu, ali v lastnem avtomobilu.
Največje ovire pri razvoju avtonomnih vozil so interakcije med človekom in avtonomnim vozilom ter problematika kotov med vožnjo.
Določeni izdelovalci avtomobilov sami narekujejo napredek svojega proizvoda, kar je seveda normalno. Ker Tesla ne uporablja lidarjev in 5G tehnologije, bo to verjetno zelo pripomoglo pri izboljšavi softverskega dela avtomobilov njihovega podjetja, vendar pa je treba v bližnji prihodnosti AV videti bolj sistemsko in poskrbeti, da AV dobro sodelujejo z infrastrukturo in tekoče pridobivajo potrebne podatke.
Treba je tudi razumeti stopnje avtonomnosti vozila. Popolnoma avtonomno vozilo, ki nas pelje kamorkoli hočemo in kadarkoli hočemo, je verjetno še zelo ambiciozna želja. Kot prevozno sredstvo za na letališče ali kot nadomestno vozilo za avtobus javnega prometa, pa bo v bližnji prihodnosti zagotovo na cesti. Lahko že čez leto ali dve.
Trenutno smo v tistem prehodnem obdobju, ko lahko že občudujemo dosežke nove tehnologije in vendar so pravi avtonomni avtomobili še zelo daleč. Po napovedih pred desetimi leti bi morali biti že prav gosto prisotni na naših cestah in vendar ne smemo izgubiti upanja. Tehnologija bo zaradi visokih zahtev javnega mnenja zagotovo omogočala boljše in bolj varno potovanje. Še posebej bo olajšala življenje tistim, ki so prisiljeni v to, da imajo avto in ga zaradi določenih razlogov morajo uporabljati. Olajšala bo tudi življenje starejšim in tistim, ki zaradi svojih fizičnih dispozicij ne morejo voziti varno. In vendar gre razvoj naprej, kajti tista firma, ki bo prva ponudila popolnoma avtonomno vozilo, bo v svetu avtomobilizma zagotovo zmagala.
Tudi prva letala so bili zelo nevarna in komercialno neuporabna, ljudje se na začetku niso hoteli voziti z železnico, ker so mislili, da je preveč nevarna in ker je bila za običajnega prebivalca zelo drago prevozno sredstvo. In če se iz zgodovine lahko kaj naučimo, lahko pričakujemo v nekaj letih velike spremembe tudi na naših cestah. Pustimo se presenetiti.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 31. 3. 2022
Dogodek sem spremljal v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 