The Leaky Pipeline

Katere so tiste vrednote in izkušnje, zaradi katerih se mladi ljudje odločijo za STEM (Science, Technology, Engineering, Maths oziroma po slovensko znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) študij? Kateri dejavniki pripomorejo za vključitev več žensk v STEM študij in zakaj se nekatere študentke odločijo predčasno tak študij zapustiti? Ali je bila izbira STEM študija za študente prava odločitev?

The Leaky Pipeline je prispodoba za proces, ko so ženske premalo zastopana manjšina na STEM področjih in v STEM karierah. Na matematičnem področju in področju inženirstva se ta spolna neenakost pokaže že na začetku študija, saj se manj žensk odloči za ti dve študijski smeri. Pri drugih naravoslovnih študijih je spolna neenakost ob vpisu manjša, vendar se zelo poveča na najvišjih akademskih mestih.

Raziskava “Women and men in academia”, ki je omenjena v publikaciji She Figures 2021 Evropske komisije, je upoštevala tipično akademsko kariero. Vključeni so bili študenti in tisti, ki ostanejo po študiju v akademski službi. Sodelovalo je 28 evropskih držav, predstavili pa so podatke od leta 2015 do 2018. Če pogledamo klasični potek študija, ne vidimo večjih sprememb, te se pokažejo kasneje, na doktorskem študiju. Tukaj lahko opazimo več moških kot žensk. Na koncu tega študija se pokaže tako imenovani »The Leaky Pipeline«. Na začetku akademske kariere je prisotnih do 47 odstotkov žensk, pri razmerju med starejšimi raziskovalci, ta odstotek pade na 39. Ko raziskujemo zasedenost vodstvenih pozicij v akademski karieri, vidimo da jih je leta 2018 zasedalo le 26 odstotkov žensk, medtem ko so moški na teh pozicijah pri okoli 75 odstotkih. Tukaj je “gender gap” zelo očiten. Pristojni pri Evropski komisiji vidijo kot velik uspeh to, da je bilo med letoma 2015 in 2018 na vodilnih položajih na končnih karierah dva odstotka več žensk kot poprej, vendar je treba še veliko storiti, da se razmere popravijo v korist enakosti spolov.

Pri opazovanju razmerja pri STEM študiju vidimo, da je razlika med spoloma večja. Na začetku raziskovalne kariere opazimo 35 odstotkov žensk (podatek je za obdobje od 2015 do 2018), na vodilnih akademskih položajih pa je samo 19 odstotkov žensk, kar je zelo nizko pravi Doris Elster iz inštituta Institute of Science Education IDN.

Opazimo, da je zanimanje žensk za STEM študij nizko, samo okoli 30 odstotkov. V raziskavo pa so bila vključena STEM področja v višjem izobraževanju, sodelovalo je več kot 110 držav. Pri študiju medicine so ti odstotki še nižji, se pa ženske veliko nad temi 30 odstotki odločajo za študije, ki so povezani z izobraževanjem ali ekonomijo.

V evropskem projektu IRIS so ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na vključevanje, na nadaljevanje študija in na enakost spolov v STEM študijih. Tekočo raziskavo, ki je del projekta IRIS, je koordinirala univerza v Bremnu, v Nemčiji.

Potrebe po delovni sili na STEM področjih se povečujejo. Ocenjujejo, da bomo v 21. stoletju potrebovali izobrazbe in spretnosti predvsem na področju obnovljivih energij, komunikacij, tehnologij v kmetijstvu, medicinskih postopkov, transporta … Delovna mesta na STEM področjih vplivajo na ekonomsko rast v državah članicah Evropske unije.

Na izbor STEM predmetov srednješolcev vplivajo interesi, prejšnji uspehi, praktične aplikacije in družbena vloga. Enako povezavo so potrdile druge raziskave, povezane s pomenom izobraževanja v znanosti. Od vseh dejavnikov za izbor smeri študija v naslednji stopnji izobraževanja, ki so jih upoštevali v raziskavi, so bili odločilni dobri učitelji. Torej je za tiste, ki izobražujejo bodoče učitelje, toliko bolj pomembno, da se zavedajo, kakšen vpliv ima njihovo delo za celo generacijo bodočih študentov. Kot drug pomemben dejavnik, ki je signifikantno vplival na izbor smeri študija študentk, pa so predvsem osebe, kot so mati, mačeha, oče in očim. Torej sorodstvo. Kot zanimivost pa tisti, ki strokovno v šolah svetujejo glede izbora kariere v prihodnosti niso imeli neposrednega vpliva na izbor smeri študija.

Naslednji dejavnik, ki so ga opazili, je bila samozavest, da je študent dovolj uspešen pri študiju določenega predmeta. Vpliv tega dejavnika je bil večji pri moških kot pri ženskah. Pri moških je bilo pomembno tudi to, koliko jih je vsebina predmeta oziroma smeri študija zanimala. Uporabna vrednost oziroma »ali vidim kakšen pomen v tem, kaj sem se naučil”, je tudi pomembna, vendar manj. Vrednost doseženih uspehov oziroma “koliko smer študija ustreza tej osebi, ki sem jaz”, se je tudi izkazala za pomembno. Pomen pa so tudi opazili v tem, kolikšna je bila velikost truda, ki so ga morali študenti vložiti v sam proces študija.

Večina študentov je prepričanih, da so izbrali pravo smer študija, vendar so ženske o tem manj prepričane.

Signifikantno pomemben je socialni odnos med študenti in ostalimi kolegi, še posebej je bilo to izrazito pri študentkah. Študenti so večinoma zadovoljni z dobro kvaliteto študentskega življenja na teh smereh študija. Med pandemijo koronavirusa na fakulteti Bremen so ugotovili, da je zaradi dela na daljavo zelo veliko študentov opustilo študij, torej lahko sklepamo, da so socialni odnosi ključni za kvaliteto študija te vrste. Prišli so do zaključka, da je kriza koronavirusa bolj prizadela ženske kot moške.

Okoli 23 odstotkov študentk razmišlja o možnosti, da bi predčasno zapustile študij te vrste in le 15 odstotkov študentov razmišlja o čem podobnem. Torej je statistično signifikantna povezava med spolom in tem, da študentje nadaljujejo študij. Treba je sprejeti določene ukrepe, ki pripomorejo, da ženske ne zapustijo študija predčasno.

Zavedanje, da so študentje del družbene in znanstvene skupnosti na fakulteti, povzroči samozavest, ki zagotavlja uspeh študija. To velja še posebej za ženske. Najboljši način, kako doseči to zavedanje, je, da študentje ozavestijo, da so STEM študiji težki in zahtevni, hkrati pa imajo tudi zagotovilo, da bodo dobili potrebno pomoč za zaključek študija. Ključno je, da se študentje vključujejo in so del socialnih dogodkov, ki so del delovnih skupin študija ali akademskih skupin.

Najpomembnejši dejavnik je zanimanje do predmeta, to zanimanje bi morali gojiti že na začetku srednje šole in ga med letom povečevati do takrat, ko so učenci tik pred izbiro smeri študija.

Kaj naj storimo, da omogočimo tekoče prvo leto študija in preprečimo, da bi študent predčasno zapustil študij? Študent naj razume, da je STEM izobrazba zanj zanimiva in daje pomen v njihovem bodočem življenju. Naj se študentje zavedajo, da jim bo s tem izobrazba nudila možnost, da realizirajo svoje potenciale. Omogočiti je treba študentom, da izboljšajo svojo samoučinkovitost in podpreti študente pri socialnem in akademskem vključevanju. Treba je zagotoviti mentorstvo, še posebej za študentke.

Andraž Ivšek

V Ljubljani, 22. 3. 2022

Seminarja sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.