Evropska vesoljska agencija (ESA) je mednarodna organizacija z 22. državami članicami. Glavna naloga organizacije je začrtati in izvesti Evropski vesoljski program. Izvedeli naj bi več o našem planetu Zemlji, ki je naše najbližje vesoljsko okolje in s tem povečali vednost o našem osončju in vesolju samem. Nekateri načrti organizacije vsebujejo tudi tehnologijo za izdelavo in vzdrževanje satelitov.
Organizacija ESERO (European Space Station Resource Office) je krovni evropski izobraževalni projekt, ki podpira formalno izobraževanje znanosti predvsem STEM (Science, Technology, Engineering, Maths oziroma po slovensko znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) predmetov v osnovnih in srednjih šolah. Pri tem projektu vključujejo teme, ki so povezane z vesoljem in tako povečajo zanimanje mlade generacije za vesolje, kar tudi poveča znanstveno pismenost v šolah in kompetence STEM predmetov. Pri projektu poudarjajo tudi dodatne aplikacije, povezane z vesoljem, da se poveča zavedanje o kariernih priložnostih, ki sodijo v domeno vesolja. ESERO centri delujejo tako, da povežejo izobraževalna in znanstvena omrežja z organizacijo ESA in z vesoljskimi dejavnostmi države, v kateri je center, tako da predstavijo inovativne oblike izobraževanja in poučevanja STEM predmetov.
Clara Cruz Niggebrugge, vodja izobraževalne pisarne pri organizaciji ESA, je govorila o evropski prespektivi. Uporabljajo »bottom up« pristop, da poudarijo nacionalne iniciative. Njihov pristop ni centraliziran, aktivnosti pa koordinirajo centralno, vendar so pri izobraževanju, ki vključuje STEM predmete, usmerjeni nacionalno.
Evropska vesoljska agencija ESA s pomočjo dejavnosti, ki so povezane z vesoljem in njenim lastnim pogledom na vesolje, poskuša razvijati vednost o vesolju v šolskih izobraževalnih sistemih po Evropi. Poudarek je na kurikulumu, na metodah, na metodologijah in orodjih. Trudijo se doseči veliko raznolikost med regijami, med ljudmi, med podjetji, ki se ukvarjajo s tehnologijami, ki so povezane z vesoljem in univerzami. Za kurikulum s STEM predmeti niso dovolj le znanje, spretnosti in kompetence, treba je upoštevati tudi vrednote in odnose.
Vse več mladih se vključuje v dejavnosti, ki se ukvarjajo s trenutnimi velikimi globalnimi problemi, kot so klimatski problemi ali problem trajnostne oskrbe. Problem je v tem, da mladi takoj ne vidijo povezave med podatki in znanostjo, ki je povezana s temi podatki. In tudi med znanostjo in tem, kar slišijo in kar se učijo v šoli. Kaže, da velike globalne probleme ni tako preprosto vključiti v šolski kurikulum.
Treba je spremeniti metodologijo reševanje problemov, ti se od države do države razlikujejo. Univerzalna metodologija ne more rešiti vseh problemov hkrati, zato države članice EU raje uporabljajo vsaka svojo metodologijo za reševanje problemov. Zagotovo pa potrebujemo metodologijo, ki je blizu učencem. Ker opažamo tudi velike spremembe ekonomskih modelov in ekonomije po svetu, je treba lokalne ekonomije, ki so seveda odvisne od globalne, prilagoditi lokalnim. Posledica teh velikih življenjskih sprememb je veliko število novih tehnologij, novih tehnoloških odkritij, znanstvenih odkritij, kot je na primer pojav umetne inteligence v vseh slojih našega življenja. Te tehnologije in odkritja prehitevajo znanje, ki ga pridobivamo pri STEM predmeth v šoli.
Če pogledamo poročilo Evropske komisije z naslovom “The Future of Education and Skills 2030” opazimo, da moramo pripraviti učence na službe, ki sploh še ne obstajajo. Čez deset let bo v družbi veliko delovnih mest in služb, ki jih sedaj sploh še ne poznamo. V vesoljski industriji se zadnje čase usmerjajo predvsem na delovna mesta, za katere je zaželeno programiranje umetne inteligence in uporaba “big data” podatkov. Znanja vesoljske industrije najdemo že skoraj v vseh slojih družbe, od upravljanja virov elektrike do urejanja prometa. S tem povezane določene spretnosti, za katere smo mislili, da nimajo tako velikega pomena, pridobivajo na veljavi. Tudi vsebine predmetov, ki so imele za nas velik pomen, sedaj prehitevajo spretnosti, povezane s tem predmetom. Zadnje ankete Evropske vesoljske agencije so potrdile, da se učenci zelo dobro odrežejo pri določenih predmetih, nimajo pa tistih spretnosti, ki bi jih vesoljska industrija sedaj in še posebej v prihodnosti zelo potrebovala.
Pri Evropski vesoljski agenciji so prepričani, da se vesoljske misije začnejo v šoli in da je vsaka vesoljska misija interdisciplinarna. V bližnji prihodnosti bomo za take misije potrebovali matematike, inženirje, znanstvenike, arhitekte, odvetnike, ljudi, ki delajo v administraciji … Potrebujemo ljudi, ki so izobraženi v STEM področju in tudi tiste, ki niso izobraženi samo za ta področja. Ni dovolj, da se osredotočimo na enega ali dva klasična predmeta, kot sta na primer biologija in kemija. Vesolje je zelo veliko, zato za raziskave vesolja potrebujemo veliko različnih znanstvenih disciplin, od medicine, do prava in etike.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 30. 5. 2021
Seminarja sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 