V sodobnem času je pomembno, da razvijamo znanstveno pismenost na različnih področjih, še posebej pa jo sistematično razvijamo v izobraževalnem sistemu pri učnih predmetih. Ni potrebno, da smo znanstveniki, je pa nujno, da razsvetljeno sprejemamo odločitve, ki imajo ključni vpliv na naše okolje in da razumemo strokovne razprave. Če se usmerimo na fiziko, fizika uči mlade, da razumejo in rešujejo kompleksne probleme, take, ki obstajajo vsepovposod okoli nas. Nerazumevanje, kaj fizika je, oblikuje mnenja, da je “fizika težka”, da “to ni kreativen študij” ali da je “fizika dolgočasna«. Dekleta večkrat slišijo, da je ta študij bolj primeren za fante.
Samantha Borley z inštituta za fiziko The Institute of physics (IOP) v Walesu v Združenem kraljestvu je sodelovala v obsežni študiji, imenovani »Limitless«. Namen te je bil odstranjevanje preprek, da mladi vidijo fiziko kot študij, ki ni za vsakogar oziroma ni zanje.
V osnovni šoli običajno znanost delimo na biologijo, kemijo in fiziko, vendar znanosti o vesolju najbolj povezujemo s fiziko. Če znanosti o vesolju ni v kurikulumu, iščemo odgovore v fiziki. Danes fiziko veliko bolj povezujemo z vesoljem.
V raziskavo so vključili šolo kot celoto, tudi management, starše učencev in njihove znance. Kasneje so raziskavo razširili še na druge predmete, poleg fizike. Če se preučuje izobraževalna ustanova kot celota, je napake laže popraviti. Raziskovali so probleme glede na spol, na etnične probleme, na socialno okolje in invalidnost.
Glede na spol je bila fizika leta 2020 drugi najbolj popularni predmet pri izbiri za študij med fanti, starimi od 16 do 18 let, med dekleti je ta predmet na 15. mestu pri izbiri za študij (v isti starostni skupini). Iz omenjene skupine se 50 odstotkov fantov odloči za kakšen STEM (Science, Technology, Engineering, Maths oziroma po slovensko znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) predmet, razmerje deklet pri enaki odločitvi pa je pod 40 odstotki. Problem je večji pri dekletih, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij, zanje je značilno, da se osemkrat manj odločijo za študij fizike kot fantje. Razlika je očitna, zato jo je potrebno korigirati.
Drugi problem je etnične narave. Skupino učencev od 16. do 19. leta so statistično razdelili v različne etnične skupine in opazovali, kako se odločajo glede svojega študija. Ugotovili so, da je več kot 70 odstotkov učencev iz te skupine, ki se odloči za študij fizike, belcev. Določene skupine temnopoltih učencev so slabo prisotne.
Drugi pokazatelj, ki so ga preučevali, je socialno okolje. Bolj, kot iz finančno varne družine izhaja učenec, večja je verjetnost, da bo študiral fiziko. Ta problem je še posebno značilen za Walles. Ko so povprašali učence iz manjših krajev in vasi, ali bi se odločili za kariero iz vesoljskih znanosti, je učenec izpraševalca gledal, kot da je on iz vesolja. Veliko teh učencev ne razmišlja o karieri izven svojega geografskega okolja, običajno se odločajo za poklice, ki so že prisotni v družini.
Opazovali so tudi invalidnost pri odločitvi za študij fizike. Kljub temu da je bila učenka slabovidna, je na koncu zmagala njena strast, tako se je lahko priključila študentom fizike. Težave se začnejo že na začetku, ker se ljudje s takimi hibami ne vidijo kot študenti fizike, pa čeprav so lahko na koncu procesa uspešni. Problem raziskovanja invalidnosti ali etničnih razlik je tudi v tem, da je preiskovancev zelo malo.
Raziskovali so vprašanje, zakaj se učenci ne odločijo za študij fizike, čeprav se jim zdi ta študij zanimiv. Ena izmed ugotovitev je nerazumevanje, kaj fizika sploh je, nato so mnenja drugih ljudi, s katerimi pridejo v stik, in članov družine, nato je informacija, da se vidijo v prihodnosti izven lokalne skupnosti.
Nekaj mnenj staršev in učencev, vključenih v raziskavo:
»To je za tiste, ki nimajo socialnih spretnosti …, ki izgledajo kot kakšen “geek” …, za take dolgočasne ljudi.«
“Moj učitelj mi rekel, da dekleta običajno niso dobre pri fiziki, tako da bi se verjetno zelo trudila na univerzi. Rekel mi je, da je samo eno dekle v njegovem razredu in še tista ni pri fiziki prav dobra.”
»Od dobre družinske prijateljice sem slišala, da je fizika dolgočasna in da je izguba časa. Ugotovila pa sem, da sem resnično uspešna pri pouku. Absolutno eden najboljših, najbolj zanimivih in fascinantnih predmetov za študij.«
Študij fizike ima to pomanjkljivost, da prevladuje prepričanje, da je samo za najbolj inteligentne ali pa samo za tiste, ki so v razredu najboljši. Pomembno je, da taka prepričanja spremenimo, ko iščemo primerne kandidate za učitelje fizike. Torej pomanjkanje usmerjanja v pravo kariero je zagotovo eden ključnih dejavnikov, ki zavirajo odločitve, da naj študenti študirajo fiziko. Eden glavnih problemov je, da se ljudje ne zavedajo, kako različne so lahko kariere, ki izhajajo iz študija fizike. Dobro poznavanje fizike lahko omogoča zelo različne oblike zaposlitve. Pomembno je, da učenci pridobijo čim več informacij o prihodnih karierah.
Težava je pomanjkanje vzornikov, predvsem za premalo zastopane skupine, da se pripadniki teh skupin vidijo kot fizike ali morda fizičarke. V knjigah, na posterjih, na stenah šol ali v popularnih forenzičnih televizijskih šovih. Opaziti je tudi pomanjkanje podpore v družinah in v skupnostih, v katerih učenci, ki se odločajo za študij fizike, odraščajo.
Poskusiti moramo razumeti, zakaj se otroci ne odločajo za študij fizike. Težave se od šole do šole in v različnih okoljih razlikujejo. Tudi podjetja bi lahko naredila več “outreacha” v šolah, da bi učenke in učenci videli svojo kariero v prihodnosti.
Drugi del rešitve pa je naloga medijev. Potrebujemo več visokokvalitetnega materiala, ki verodostojno opisuje vsebino, povezano s študijem fizike na vseh medijskih platformah. Tehnološka podjetja naj omogočijo svojim zaposlenim, da postanejo vzorniki na različnih medijskih platformah, tako da jih bodoči učenci bolje spoznajo. Mediji bi morali bolj verodostojno prikazovati fizike v različnih okoljih, da dobijo bodoči študenti čim bolj verodostojno predstavo.
Šole morajo poskrbeti, da zaposlijo dobre učitelje STEM predmetov in omogočiti kvalitetne informacije o bodočih karierah, da stereotipi ne vplivajo na učence že v zgodnjih letih. Z raziskavo so ugotovili, da na 40 odstotkov učencev ključno vplivajo prave informacije in tako pripomorejo k izbiri prihodnjega študija.
Treba je uspešno razširiti zavedanje, da s tem, ko mladi izberejo fiziko za svojo bodočo kariero, pridobijo orodja, da bolje razumejo svet in oblikujejo svojo prihodnost. Čeprav je bil Albert Einstein eden najbolj dovršenih matematikov in fizikov svojega časa, na začetku študija ni maral strogega režima v šoli in vseh predmetov enako. Zato si nekateri zgodovinarji razlagajo njegov rek da, »ne skrbi zaradi težav, pri matematiki. Zagotavljam ti da so moje še večje«, kot navdih in motivacijo za mlade naravoslovce na začetku svoje karierne poti.
Andraž Ivšek
V Ljubljani, 6. 9. 2021
Članek je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, oktobra 2021.
In Scientia Veritas 