UVODNIK
Julija letos je na Brdu pri Kranju potekalo celodnevno neformalno srečanje ministric in ministrov Evropske unije, pristojnih za raziskave. Glavni del srečanja je bil namenjen izmenjavi mnenj o prenovi evropskega raziskovalnega prostora (ERA), dosegli naj bi boljše pogoji za raziskovalce, učinkovitejše povezovanje ter sodelovanje znanosti z gospodarstvom in vrhunskost infrastrukture. Ti pogoji so nujni, če želi naša država hoditi skupaj po poti raziskav in inovacij s tisto Evropo, ki temelji predvsem na znanju. To lahko storimo le, da bomo evropski raziskovalni prostor prilagodili tako, da bomo hitreje dosegali skupne cilje na državni in evropski ravni.
Konec septembra, le nekaj mesecev kasneje in ne prav daleč stran v Trstu, pa so se sestali predstavniki svetovnih gospodarskih velesil. Letošnja novost zasedanja ministrov skupine G20 je bila prav ta, da so prvič raziskave in razvoj obravnavali kot posamezno temo. Pogovor je vodila italijanska ministrica za univerzo in raziskovanje Maria Cristina Messa. Poudarila je, kako pomembno je s pomočjo digitalne preobrazbe pospešiti digitalno ekonomijo ter povezati univerzitetni in raziskovalni svet s trgom in gospodarstvom. Podpisali so deklaracijo o digitalizaciji in raziskovanju, ki se dotika tudi digitalizacije mest, zelene tranzicije in regulacije robotike.
Ob zaključku srečanja so tri sosednje države, Slovenija, Italija in Hrvaška, izvedle prvo kvantno komunikacijo med državami in tako preizkusile popolnoma novo in varno komunikacijsko tehnologijo. Uporabili so zmožnost kvantnega šifriranja tako, da so uporabili poseben kvantni šifrirni ključ. Zaradi prenosa majhnega števila fotonov na optični povezavi vsako prestrezanje informacije pusti neizbrisne sledi. Taka tehnologija bo v prihodnosti osnova za varne povezave na internetu po postavitvi skupne evropske kvantno-komunikacijske infrastrukture (EuroQCI). Komunikacija, dobrih sto let po odkritju te tehnologije, ni najhitrejša, je pa zagotovo najbolj varna, kar jih poznamo. Na tak varni način je bil po poti novega omrežja izveden krajši glasbeni program Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in Tržaškega konservatorja.
Ti dogodki niso samo dokaz, da se slovenska znanost enakovredno in dostojno pokaže in dokaže evropski znanosti, ki je trenutno po objavah v znanstvenih publikacijah še vedno najboljša na svetu, ampak tudi dokaz, da za jezik znanosti, ki je jezik resnice, ni meja, držav, verskih prepričanj, rasnih in nacionalnih razlik … Znanost je enostavno ena in enaka za vse nas. In prav to je tudi vezna nit 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, ki se bo pod vodstvom Slovenske znanstvene fundacije odvijal od 28. do 30. septembra 2021, in tako vsakemu, ki je dovolj radoveden, razkril, kaj se zanimivega v znanosti dogaja pri nas in za našo mejo.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 30. 8. 2021
Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, oktobra 2021.
In Scientia Veritas 