UVODNIK
Pandemija COVID-19 je povzročila velike spremembe v praksi komuniciranja znanosti. Epidemija se ni razširila samo po celem svetu (razen Antarktike in nekaj poseljenih otočkov), ampak se je širila tudi zelo hitro in prav zaradi tega je bilo ključno, da je bilo verodostojno komuniciranje znanosti dostopno vsakemu, predvsem tistim, ki jih znanost ne zanima, ki jih zaradi določenih razlogov informacije težko dosežejo in še posebej pripadnikom rizičnih skupin. Pojavila se je tudi velika potreba po izdelavi natančnih komparativnih študij, po bolj tekočem mednarodnem pretoku informacij in po uporabi digitalnih sredstev na določenih področjih, tudi v zelo razvitih državah.
Večina držav je odgovorila na zdravstveno krizo epidemije COVID-19 na politično skupen način, ki temelji na nasvetih kompetentnih znanstvenikov in na znanstvenih dokazih. Nekatere države pa so se delno odločile za svojo pot in upoštevale druge politične rešitve in nasvete, ki niso nujno temeljili na znanstvenih dokazih. Rešitev lahko dosežemo le globalno, zato je v samem procesu zajezitve epidemije to povzročilo nemalo težav. Družba nujno potrebuje medijsko pokritost, ki temelji na dejstvih in se dosledno bori proti nevednosti in dezinformacijam.
Študije, kako so državljani v času epidemije prišli do znanstvenih informacij in jih kasneje interpretirali, bodo dragocena osnova za razvoj in prilagoditev komuniciranja znanosti v prihodnosti, ko bo odziv na krize, ki nas čakajo, hitrejši in bolj učinkovit.
Multidisciplinarni znanstveni pristop je v taki krizi neobhodno potreben; pristojni kompetentni znanstvenik prikaže možnosti za rešitve v obliki odgovorov na odprta vprašanja javnosti in tudi ožje, samo določeni skupini. V globalnih problemih pa so vse bolj iskani znanstveniki, ki se znanstveno ukvarjajo z večjo količino podatkov, in znanstveni analitiki. Potreba, da razširimo in poglobimo razumevanje raziskav in inovacij, je izpostavila dialog komuniciranja znanosti, da se v tem dialogu znanstveniki iz naravoslovnih področij povežejo s psihologi, sociologi, ekonomisti in filozofi. V prihodnosti bo treba za reševanje problemov takih razsežnosti motivirati, izobraziti in usposobiti znanstvenike, da bodo postali bolj aktivni člani večjih multidisciplinarnih timov, ki delujejo v evropskem prostoru oz. globalno.
To je tudi osnovna vizija 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, ki se bo pod vodstvom Slovenske znanstvene fundacije odvijal od 28. do 30. septembra 2021. To vizijo lahko povzamemo z mislijo akademika Petra Štiha, uporabil je besede angleškega pesnika iz prve polovice 17. stoletja Johna Donna, da noben človek ni otok in da je vsak človek del celine. Živimo v globalnem svetu, v katerem je človeštvo kot celota povezano in med seboj zelo odvisno.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 2. 10. 2021
Uvodnik je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 27. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, oktobra 2021.
In Scientia Veritas 