Do sedaj res pregledne raziskave v slovenskih medijih še nismo zasledili, kot smo lahko prebrali v sporočilu za javnost urada predsednika Republike Slovenije, pa je Borut Pahor nagradil posameznike in institucije tako, da je vročil repliko Jabolka navdiha Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, prostovoljcem Mladinskega centra Velenje, pobudnikom vseslovenske akcije ‘Maske za vse’ v Trbovljah, klicnemu centru za informacije o koronavirusu in sodelavcem projekta Sledilnik.
Bralci in uredništvo Dela so izbrali epidemiologa Maria Fafangla za Delova osebnost leta 2020. V uredništvo Dela so izbor utemeljili z besedami, da je »prvi človek stroke” in “človek, ki smo ga poslušali, mu zaupali in mu verjeli.” Profesorju dr. Romanu Jerali je Slovenska znanstvena fundacija podelila častni naziv Komunikator znanosti leta 2020 za obsežen in kakovosten prispevek k informiranju, poglobljenemu razumevanju in ozaveščanju ljudi o novem koronavirusu.
Komu in kako pa so zaupali Evropejci? Organizacija za “public engagement” EUSEA in COST CCA Network on Science Communication, sta julija letos organizirali seminar, predstavljena je bila brošura z naslovom Komuniciranje znanosti v času epidemije COVID-19 (COMMUNICATING SCIENCE IN TIMES OF COVID-19).
V publikaciji predstavlja svoje delo tudi nemška organizacija Wissenschaft im Dialog (WiD). To je organizacije za znanstveno komuniciranje znanstvene skupnosti. Podpira znanost in razvoj s svojim znanjem in učinkovitim komuniciranjem znanosti z družbo, a je hkrati tudi več, povečuje zavest državljana o pomenu znanosti v družbi in promovira boljše razumevanje znanstvenega procesa in znanstvenih odkritij. WiD organizira različne oblike diskusij, šolskih projektov, razstav in tekmovanj po vsej Nemčiji in vzdržuje portal o znanosti in znanstvenem komuniciranju na spletu.
Eden od različnih projektov, predstavljenih v publikaciji, je tudi tako imenovani znanstveni barometer (Science Barometer ali Wissenschaftsbarometer), ki ga je ustvarila WiD in od takrat zbirala in oglaševala letne podatke o odnosih javnosti do znanosti in raziskovanja v Nemčiji. Trenutno je predstavila javno mnenje o ozadju epidemije COVID-19. Kot posebno edicijo so podatke objavili na svoji spletni strani. Prve raziskave so potekale aprila 2020, naslednjo raziskavo pa so izvedeli maja 2020.
V posebni ediciji znanstvenega barometra spomladi leta 2020 lahko opazimo veliko povečanje zaupanja v znanost na splošno. Kar 73 % testirancev meni, da zaupajo znanosti popolnoma ali večinoma. Testiranci so tudi verjeli, da je znanost zmožna reševati probleme in pričakovali, da bo cepivo ali zdravilo za COVID-19 hitro izdelano.
Velika večina testirancev se je strinjala, da so znanstveniki dobro poskrbeli glede lastnega znanstvenega komuniciranja negotovosti v povezavi z epidemijo COVID-19. Večina je imela pozitivno mnenje o znanstveni kontroverznosti in je menila, da so različni pogledi na problem pomembni za znanstveni napredek.
Kar 80 % je podpiralo politično odločanje glede epidemije COVID-19, ki temelji na znanstvenih odkritjih. Opazili so velik porast podpore glede na raziskavo, ki je bila izvedena jeseni leta 2019, v tej so bila podobna vprašanja uporabljena v povezavi s klimatsko krizo.
V raziskavi, ki je bila izvedena novembra 2020, so dodali še vprašanja, ki so se dotikala dezinformacij in skepticizma glede epidemije COVID-19. Opaziti je, da 40 % testirancev meni, da jim znanstveniki ne povedo vse resnice o koronavirusu in le 15 % se popolnoma strinja s trditvijo, da: “Ni nikjer pravega dokaza, da koronavirus obstaja”.
Raziskava izvedena maja 2020
Koliko zaupaš znanosti in raziskavam?
Raziskava izvedena aprila 2020
Koliko zaupaš znanosti in raziskavam?
https://bit.ly/2UhrVSq
Koliko zaupaš izjavam o korona virusu, ki so jih izjavili naslednji viri?
https://bit.ly/3kzNBDR
Komuniciranje nezanesljivosti, kontroverznosti in kompleksnosti v povezavi s koronavirusom.
Vir: Wissenschaft im Dialog/Kantar, CC BY-ND 4.0 (rezultate prikazane v png obliki lahko brezplačno preneseš in uporabljaš).
Za dve državi, za katere je zelo pregledne podatke o zaupanju v znanost v času COVID-19 epidemije predstavila Cissi Askwall, generalna sekretarka VA (Public & Science), v svoji publikaciji »Trust in science«, sem izbral Irsko in Italijo. V raziskavi, kjer so upoštevali Irsko populacijo za mednarodni »monitor« Veracity Index v maju leta 2020, je bilo glavno postavljeno vprašanje v tej obliki:“ Za vsako skupno profesionalcev odgovori, ali jim zaupaš, da govori resnico ali ne.” Odgovori glede na odstotek zaupanja od najvišjega, do najnižjega so sledili tako. Splošna javnost na Irskem najbolj verjame medicinskim sestram (98 %), nato zdravnikom, nato Nacionalni skupini za javnozdravstveni hitri odziv (ang. National Public Health Emergency Team), učiteljem in šele nato s 87 % znanstvenikom. Rezultati se od raziskave, ki je bila izvedena decembra 2018, ne razlikujejo veliko. Učinek epidemije COVID-19 je najbolj vplival na tisti del lestvice z najnižjimi odstotkom zaupanja, kjer so bili evropski voditelji, vladni ministri in politiki (s samo 32 % zaupanja).
Veracity Index 2020 – Komu najbolj zaupamo? (Podatki za Irsko pridobljeni maja 2020)
Vir: ipsos.com
Ta raziskava je bila zelo podobna eni prejšnjih (Kantar study), ker je bila Irska edina država, kjer znanstveniki niso spadali med tri najbolj verodostojne vire, ki so bili imenovani po vrsti. Vendar se je od junija do oktobra, lansko leto, opazno spremenilo mnenje glede na temo ali naj vlada vpelje več restrikcij, kot jih je poprej. Pritrdilno mnenje, je v tej raziskavi zraslo iz 20 % na 60 %.
Glavni vir podatkov v Italiji je »monitor«, ki se imenuje Observa Science and Technology in Society Monitor in deluje že od leta 2004, ter preiskuje javno razumevanje in odnose do znanosti in tehnologije. Podatki iz tega »monitorja« ustrezajo globalnim trendom, kjer vidimo povečan in visok nivo zaupanja v znanost. Splošno zaupanje znanstvenikom in inženirjem se je povečalo na sedaj kar 65 % državljanov in je veliko večje od zaupanja v ostale skupine profesionalcev v populaciji npr. novinarjem verjame samo 4 % testirancev in politikom samo 3 %.
Na splošno Italijani najbolj zaupajo neposrednemu stiku z znanstveniki, kot so na primer javna predavanja, takšnemu načinu informiranja zaupa 85 % testirancev. Kar 97 % državljanov verjame, da bodo znanstveniki našli rešitev za končanje epidemije COVID-19, od tega 74 % verjame, da rezultati ne bodo prišli kar čez noč in da bo potrebno dalj časa za rešitev tako velikega problema. Italijani zelo zaupajo državnim institucijam in ekstremno malo socialnim omrežjem.
Med drugim valom epidemije COVID-19 se je izrazito povečalo nezaupanje reševanju zdravstvene krize na lokalnem, nacionalnem in globalnem nivoju. Sedaj skoraj 42 % testirancev dojema različnost različnih nasvetov ekspertov kot potencialni razlog za zmedo v državi. To strokovnjaki pripisujejo predvsem dolgemu čakanju na cepljenje v Italiji, tega skepticizma ne predpisujejo splošnemu nezaupanju v znanosti ali nezaupanju uspeha cepljenja, ampak je razlog predvsem nezaupanje v institucije in v njihovo dolgoročno delovanje v državi.
Za zaključek pregleda podatkov v treh evropskih državah, ki sem jih izbral, lahko rečemo, da so znanstveniki in državni organi, ki so upoštevali njihove nasvete in tako izoblikovali zahteve, ki naj bi jih populacija upoštevala, s tem uspeli. Ena od teh, vsem nam znanih zahtev je bila tudi ta, naj državljani zelo spremenijo svoje obnašanje in s tem omejijo širjenje virusa. Zelo gotovo lahko trdimo, da je veliko mednarodno raziskovalno sodelovanje in informiranje javnosti o še danes nedokončanem znanstvenem procesu, pripomoglo k visoki stopnji in trdnosti zaupanja v znanost v Evropi.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 26. 6. 2021
Seminarja sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 