The Cross-Cutting Activity (CCA) vključuje znanja in izkušnje iz več kot 50 organizacij v državah članicah Evropske unije in v državah izven nje. Njen namen je povečati zavedanje o znanstvenem komuniciranju, ustvariti najboljše prakse za tiste, ki izdelujejo politike za stimuliranje raziskav znanstvenega komuniciranja v Evropi.
Profesor David Budtz Pedersen direktor organizacije The COST CCA Network on Science Communication je na seminarju julija letos, ki sta ga organizirala organizacija EUSEA in COST CCA Network on Science Communication predstavil brošuro z naslovom Komuniciranje znanosti v času epidemije COVID-19 (COMMUNICATING SCIENCE IN TIMES OF COVID-19).
CCA je izdala pregledno brošuro tako, da je povabila izbrano skupino lastnih članov, da raziščejo in razložijo svoja stališča o vlogi in pomembnosti znanstvenega komuniciranja med trenutno epidemijo COVID-19. Kar imajo pisci te brošure skupnega, je poudarjanje novih pristopov k znanstveno podprtemu komuniciranju, ki so nujni pogoj, da se soočimo s trenutnimi zdravstvenimi izzivi, ki so multidisciplinarni.
COST (European Cooperation in Science and Technology) je organizacija za raziskovalna in inovacijska omrežja. Namen organizacije je pomagati povezati raziskovalne pobude po vsej Evropi in izven, tako da se omogoči znanstvenikom in inovatorjem umestiti svoje ideje v katerokoli znanstveno in tehnološko področje in jih nato deliti z ostalimi deležniki.
COST je v svoj strateški plan vključil The Cross-Cutting Activity (CCA) kot orodje, ki bo bolje povezalo ustvarjalce politik in R&I akterje z namenom, da si izmenjajo najboljše prakse. Prvi uporabniki rezultatov teh izmenjav bodo COST člani. V prihodnosti pa želijo lansirati pobude, ki bodo povezane z The European Research Area (ERA) okvirjem.
Poudarki CCA so: ustvariti orodja za učenje, z namenom, da se izboljša vrednost in vpliv »public engagementa«; raziskati načine, da se doseže visoko kvalitetno, na dejstvih temelječe, interdisciplinarno znanstveno komuniciranje, namenjeno različnim ciljnim skupinam; obravnavati razlike, prisotne med ustvarjalci politik, novinarji in državljani; ustvariti visoko kvalitetno usposabljanje znanstvenega komuniciranja.
David Budtz Pedersen je poudaril, da Evropa potrebuje nov ambiciozni raziskovalni načrt za znanost znanstvenega komuniciranja, ki bo omogočil robustne in socialno trajne povezave med znanostjo, politiko in družbo za naslednje desetletje. CCA predstavlja zavezo skupnosti evropskega znanstvenega komuniciranja, da se dodeli znanosti v Evropi boljši in močnejši glas.
Cissi Askwall, generalna sekretarka CCA in direktorica organizacije VA (Public & Science), ta promovira dialog in odprtost med javnostjo in znanstveniki, ter izvaja letne raziskave, ki preučujejo, kakšen odnos ima švedska javnost do znanosti. VA trenutno preučuje, kako se Švedi odzivajo na informacije in kako te informacije interpretirajo in kako se o pandemiji koronavirusa komunicira v medijih.
Cissi Askwall meni, da preučevanje, kako državljani dostopajo do informacij in interpretirajo znanstveno informacijo v trenutnih razmerah, predstavlja dragoceno osnovo za razvoj in prilagoditev znanstvenega komuniciranja in »public engagementa«. Če upoštevamo vse večje »ZOOM« in »Teams« utrujenosti, bi morale biti on-line aktivnosti kratke, interaktivne, zabavne in take, ki omogočajo mreženje in deljenje strokovnih ocen doživetij, ki omogočajo, da so ljudje bolje vključeni v znanost. Digitalna orodja zmorejo doseči večjo publiko, zato je še bolj pomembno, da se omogoči individualni dialog.
In kako pandemija vpliva na prakso znanstvenega komuniciranja? Pandemija je »game changer« za znanstveno komuniciranje. Pokazala je, kako ključno je za znanstveno komuniciranje, da doseže vsakega posameznika, tiste, ki jih znanost ne zanima, tiste, s katerimi je težko priti v stik in pripadnike ranljivih skupin. Potrebno bo več investicij v usposabljanje, da bodo institucije priznale znanstveno komuniciranje, za komparativne študije in mednarodno izmenjavo podatkov in praks, kar je prvi pogoj za nove in nenehne inovacije na področju znanstvenega komuniciranja.
Priporočila člana CCA Thomasa Deana, ki je na univerzi Trinity College Dublin, vodilni v raziskavah iz virologije, cepiv in epidemiologije na Irskem, zadolžen za medije in komuniciranje so:
1. Ugotovili smo, da je predhodno pomembno vspostaviti z ekspertom stik, da se predhodno z njim dogovoriš za znanstveno komuniciranje, da zagotovo vemo, ali je dosegljiv in ali sploh želi sodelovati z mediji.
2. Pojavila se je velika potreba po tem, da predvidimo vprašanje, katero bodo ljudje imeli o krizi in kako bo to vprašanje nanje vplivalo in šele nato usmerili raziskovalca, katerega ekspertiza je relevantna. Pomembno je, da imamo te ljudi predhodno pripravljene na to, da se pogovarjajo z mediji, še predno se pojavi zahteva za intervju. Dobro je biti nekaj časa v stiku z eksperti, da jih pripravimo na intervju in jih še bolj spodbudimo, da se povežejo z mediji.
3. Dobro je, če se predhodno pripravi tudi nekaj kratkih življenjepisov, ki jih lahko kasneje pošlješ s podatki raziskovalcev.
4. Koristilo je tudi, da smo imeli kratke sestanke, ki so bili dvakrat na teden z ostalimi deležniki na univerzi, da so bili seznanjeni s tem, kakšni bodo glavni poudarki dneva s perspektive medijev.
CCA članica, Renata Ramalho, je vodja znanstvenega komuniciranja na inštitutu ITQB NOVA (Institute For Chemical and Biological Technology) na Portugalskem, kjer trenutno med ostalim, preučujejo vpliv epidemije koronavirusa na znanstveno komuniciranje. Izpostavila je nekaj glavnih ugotovitev inštituta ITQB NOVA, strnjenih v nekaj vprašanj, na katera bo potrebo še odgovoriti:
Veliko pobud znanstvenega komuniciranja se ukvarja z znanostjo kot produktom in ne kot s procesom. Ali naj to spremenimo in kako?
Kaj naj storimo, da povečamo zaupanje javnosti v znanost?
Kako nam je lahko znanstveno komuniciranje v pomoč, ko se ukvarjamo z neoprijemljivimi argumenti med odprtostjo in negotovostjo v znanosti in zavračanjem psevdoznanost in dezinformacij?
Kriza, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, je razkrila nujnost, da moramo imeti kar se da veliko znanstvenikov izobraženih in pripravljenih, da komunicirajo izsledke iz lastnega področja raziskovanja družbi in svetujejo ustvarjalcev politik.
Kako lahko institucije same pripomorejo temu, da znanstveniki sami dosežejo več publike na spletu?
CCA članica Elena Tibi, sodelavka za mednarodne odnose v organizaciji Wissenshaft im Dialog (WiD), ki je bila ustanovljena leta 2000 in je ena najvplivnejših institucij v Nemčiji, ki se znanstveno ukvarja s tem, kako komunicirati znanstveno vsebino različnim publikam, je poudarila, da je potrebno dobro poznavanje digitalnih orodij in prilagodljivost na nove situacije, ki nam pred krizo niso bile znane. Dobra lastnost trenutne situacije pa je ta, da se je uporaba digitalnih orodij zelo povečala.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 18. 6. 2021
Seminarja sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 