ResBios je organizacija, ki se ukvarja z odgovornimi raziskavami in inovacijami v bioznanosti. V Evropi potrebujemo družbeno zaželeno odlično znanost in tehnologijo. Cilje procesov raziskav in inovacij je potrebno uskladiti s potrebami in vrednotami družbe, ki te raziskave podpira. Celotna družba mora biti vključena v proces sprejemanja odločitev o razvoju znanosti in tehnologije. Tako vsi prispevamo k pametnemu, trajnostnemu in vključujočemu napredku naše družbe. S takim namenom je pri Evropski komisiji nastala pobuda za Odgovorno raziskovanje in inovacije (RRI).
To je politična strategija, cilj je povečati število in kvaliteto interakcij med raziskovanjem v znanosti in družbi, tako da se raziskave in inovacije ravnajo po vrednotah, potrebah in pričakovanjih družbe na najboljši možni način. Potrebno je omeniti tako imenovanih pet RRI poudarkov, ki so: povečanje enakosti spolov v raziskovalnih institucijah, »open acces«, kar pomeni, omogočiti raziskovanje in inovacije transparentnejše in dostopnejše, izboljšanje trenutnega izobraževalnega procesa, »public engagement«, promoviranje vključenosti vseh akterjev v družbi, to so raziskovalci, ustvarjalci politik, gospodarstvo in industrija in državljani, v raziskovalni in inovacijski proces in etika, omogočiti, da se v raziskavah in inovacijah spoštuje fundamentalne pravice in etične standarde tako, da to postane glavno orodje za vzdrževanje najvišje kvalitete raziskovanja.
Najvplivnejša evropska engagement organizacija EUSEA je skupaj z organizacijo ResBios 28. januarja 2021 organizirala seminar z nasovom Webinar on Science communication with a Gender Perspective: what does this really mean? A closer look into biosciences.
Gabriel Leon iz Čila je svoje predavanje začel z vprašanjem, kako ženske zasedajo vodstvene položaje ali delovna mesta, ključna za vodenje tima. Meni, da so še vedno določena področja, kjer ženske niso zaželene. Problem je tudi tako imenovani Matilda efekt, poimenovan po Matildi Joslyn Gage (1826–98). Opisala ga je pred več kot sto leti v eseju “Woman as Inventor”. Običajno je žensk v znanosti manj, rezultati njihovih dejanj pa so položeni v roke moških.
Izpostavil je tudi problem stereotipov. Omenil je znano raziskavo; otroke so nagovorili, naj narišejo sliko znanstvenika. Običajno otroci, fantje in dekleta, narišejo starega belca, v belem plašču, z očali, običajno plešastega, s kozjo bradico, samega v laboratoriju. V špansko govorečem okolju je problem še večji, ker je “el scientifico” samostalnik moškega spola. Beseda znanstvenik v angleščini pa je od spola neodvisen samostalnik.
Problem reprezentacije žensk se kaže tudi tako, da je na Wikipediji malo življenjepisov znanstvenic in še ti so v angleščini. Pokazal je fotografiran kipec, ki stoji na Poljskem in predstavlja Wikipedijo kot globus, ki ga držijo v rokah uredniki. Verzija tega kipca pred končnim izdelkom je bila, da so bili uredniki samo moški, v dokončan kip pa so vključili tudi žensko. Če pogledamo problem s perspektive znanstvenega komuniciranja, bi z drugačnim komuniciranjem to odpravili in po njegovem mnenju celo obrnili Matilda efekt. K temu bi pripomoglo več objav zgodb o znanstvenicah in več življenjepisov znanstvenic. Tudi v radijskih oddajah naj bi več govorili o zgodovini uspešnih žensk in o prispevku, ki so ga znanstvenice dale družbi.
Gabriel Leon poudarja, da so določene platforme, kot je Tik Tok ali Instagram, zelo dobra metoda, da se določeni znanstveniki povežejo z ljudmi, ki sicer nimajo stika z znanostjo. Omenil je primera znanstvenic, kako sta svoje delo prikazali na zabaven način predvsem mladim. Tako lahko predstaviš znanstvenice take, kot so. Otroci tako spoznajo, da niso v znanosti samo stari belci, plešasti, s kozjo bradico v belem plašču.
Jess Wade je fizičarka iz Londona, znanstveno se ukvarja z diodami OLED, njena druga služba pa je vpisovanje življenjepisov, predvsem znanstvenic, v Wikipedijo; do februarja leta 2020 je vpisala več kot 900 življenjepisov v Wikipedijo. V zadnjem intervjuju je omenila, da se povečuje trend, da nove življenjepise iz Wikipedije odstranijo, ker niso dovolj pomembni. To se ji je zdelo nenavadno, ker v Wikipediji lahko najdeš, na primer nogometaše, ki so trenirali le kako leto. Ta razlika med pomembnostjo se pripisuje problemu, da je 90 % urednikov Wikipedije belcev, zahodnjakov in moških. Ne gre samo za nesorazmerje življenjepisov, ampak tudi za nesorazmerje med uredniki v Wikipediji.
Komuniciranje znanosti ima pomembno vlogo glede pravičnosti, enakovrednosti in priznanja žensk v znanosti. Gabriel Leon meni, da je to vprašanje naše prihodnosti, ker ne smemo velikih globalnih problemov, kot je na primer globalno segrevanje, prepustiti reševanju približni polovici prebivalstva tega planeta. Potrebujemo vse ideje, ki jih lahko dobimo, in ne samo za trenutne probleme, kot je pandemija virusa, ampak tudi tiste, ki nas čakajo v prihodnosti.
Ali znanstvenikom priporočati platforme, kot so Tik Tok in Instagram, ki so odprte za široko javnost? Ali je tako delovanje v korist akademski karieri ali sta to dva različna svetova?
V tem času take dejavnosti ne nudijo znanstvenikom dodatnih točk za napredovanje v karieri ali za pridobitev novih projektov. Edino merilo za uspešnost znanstvenika je število člankov in v katerih revijah so ti objavljeni. Nujno se morajo spremeniti metode za ocenjevanje dela znanstvenika, ker če je edino merilo objavljanje člankov, bodo znanstveniki seveda objavljali še več člankov. Mladi znanstveniki obvladajo orodja, kako naj raziskujejo in objavljajo članke, nimajo pa orodij, kako naj komunicirajo. Te je treba na novo ustvariti, da bodo več komunicirali izven akademskega sveta.
Kot primer, ameriški znanstvenik je oblikoval veliko raziskovalno skupino in jo kasneje vodil. Zaprosili so za financiranje pomembnega znanstvenega projekta. Sočasno je pisal v mikrobiološkem akademskem svetu zelo popularni blog o mikrobiologiji. Glavni ocenjevalec projekta je izrazil resno skrb, kako bo to vplivalo na izpeljavo in uspeh projekta, ker je glavni vodja tudi pisec popularnega bloga. V resnici so kaznovali “outreach” dejavnosti. Zagotovo je najbolj pereč problem to, da je znanstvena skupnost popolnoma “papircentrična”. Po znanstvenem odkritju v laboratoriju prvo vprašanje, ki ga znanstvenik dobi, ni, kaj je odkril, ampak kje je objavil. Takšno delovanje v znanosti je nujno spremeniti.
Janire Slazar, biologinja, oceanografka in učiteljica na institutu Institut Ciencies del Mar v Barceloni, ki je leta 2020 dobila »outrich« nagrado Katalonskega društva za ocaenografijo, je govorila o tem, kako povečati oceansko pismenost. Ustvarili so razstavo z znanstveno podmornico in s tem ustvarili multisenzorično delavnico z video in interaktivnim materialom z namenom, da se globoko morje približa tistemu, ki ga ne pozna. Za mnogo obiskovalcev je bila razstava prvi bližnji stik z globokim morjem. Obiskovalce je razstava zelo navdušila in večina se je strinjala, da je potrebo povečati poznavanje globokega morja v obči javnosti. Nato je govorila o vlogi vzornikov na splošno, da se večino učenja pridobi z imitacijo in opazovanjem, da pa imajo seveda vzorniki lahko negativen in pozitiven učinek. To velja tako za deklice kot za fante in tudi za učitelje. Opozorila je tudi, da vzornik sam po sebi ni samo neke vrste »rekrut« za bodoče znanstvenike, lahko je tudi veliko več. Imajo pa znaten vpliv na izbiro bodočega poklica v znanosti pri mladih prav pogovori o znanosti in znanstveni »outreach«. O enakosti spolov pa je poudarila, da naj bo to cilj celotne družbe in ne prizadevanje žensk samih k temu ciju. Težiti moramo k razumevajoči, kooperativni in inkluzivni družbi, ki prepozna in spoštuje razlike kot moč.
Helena González and Oriol Marimón iz organizacije Big Van Ciencia, v kateri je združena skupina znanstvenikov in profesionalnih raziskovalcev. Cilj je narediti znanstveno komuniciranje bolj zanimivo splošni javnosti, sta imela pradavanje z naslovom Breaking scientific stereotypical representations through scenic arts.
To je skupina več kot 30 znanstvenikov iz vse Španije, večina jih aktivno raziskuje. Komunicirajo znanost na različne načine, največ s pomočjo drame in dejavnosti v gledališču, kot so na primer stand-up komedija, pripovedovanje zgodb in klovništvo. Pri tem so zelo uspešni. Z mladostniki sodelujejo tako, da imajo skupno stand-up komedijo ali pa gredo v njihove razrede in nastopajo na načine, da mladostniki sami postanejo znanstveni komunikatorji in predstavljajo znanost, ki si jo izberejo.
Mladostniki morajo pripraviti znanstveni monolog ali skeče, v katerih je vključena znanost. Pri samem procesu nastanka teh teatralnih oblik lahko identificirajo različne stereotipe ne samo v komuniciranju znanosti, ampak tudi ostale, običajne stereotipe in s tem, ko jih prepoznajo, jih lahko tudi eliminirajo. Učenci so si lahko sami izbrali, katere vloge in karakterje bodo igrali v dveh skupinah, v katerih sta bila dva fanta in dve dekleti. Pri izvedbi take raziskave je zelo pomembno, da mladostnikom ne omenjamo, da raziskujemo porazdelitev spolov, ker se zaradi tega med fanti in dekleti pojavi nepripravljenost za sodelovanje. Na primer, ko so igrali skeč na temo raziskovanja cepiva za virus, so se nezavedno za zdravnika javili fantje in za paciente javila samo dekleta. To so nezavedne pristranskosti, ki jih na začetku niti edukatorji ne opazijo in na tak način jih lahko odstranimo. Te pristranskosti so bolj prisotne v srednji šoli, medtem ko jih je v osnovni šoli veliko manj. Opazili so tudi, da fantje izberejo bolj dominantne vloge na odru kot dekleta.
Ženske so povprašali, zakaj nerade nastopajo na odru. Odgovor je bil, da poleg tega, da se počutijo nelagodno in nervozno, imajo venomer občutek, da so ocenjevane, ne samo verbalno, ampak tudi neverbalno. Tega je bilo opaziti veliko manj pri nastopajočih moških. To je treba spremeniti in povabiti ženske, da so bolj aktivne v takih dejavnostih. Opazili so tudi, da dekleta zelo zanima to, da bi postale junakinje ali dobile visoko stopnjo izobrazbe. Vendar ko izvedo, koliko več težav imajo dekleta, da to dosežejo kot fantje, si v procesu hitro premislijo.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 10. 3. 2021
Konference sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 