Fakulteta Alma Mater Europaea je letos priredila že 9. mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Za človeka gre – Digitalna transformacija v izobraževanju, znanosti in umetnosti. Potekala je od 12. do 19. marca 2021. Na konferenci je bilo več kot 300 avtorskih prispevkov, sodelovalo več kot 1000 udeležencev iz več kot 20 držav. Med številnimi temami sta izstopali digitalizacija v naši prihodnosti in digitalizacija izobraževanja. Glavni govorec konference je bil predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga in profesor na Tehniški univerzi v Münchnu, prof. dr. Klaus Mainzer.
V uvodnem delu so udeležence nagovorili; predsednik države Borut Pahor, kot častni pokrovitelj konference predsednik fakultete Alma Mater Europaea profesor Ludvik Toplak, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel, prof. ddr. Felix Unger, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Slazburga, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Štih in državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Mitja Slavinec.
Morda je imel najbolj izstopajoče predavanje na konferenci profesor Jeffrey Sachs iz univerze Columbia University, eden ključnih posameznikov pri nastajanju slovenskega tolarja. Temu predavanju pa je sledila okrogla miza ob 30. obletnici monetarne suverenosti Slovenije, panelisti v pogovoru so bili dr. France Arhar, dr. Boris Pleskovič in dr. Laurence Hewick.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je poudaril, da je lahko samo avtonomna univerza prostor kritične družbene razprave in intelektualnega razvoja in da mora univerzitetno okolje spodbujati uporni duh, kritično mišljenje in znanstveno svobodo. Taka univerza omogoča zaupanje v dosežke in verodostojnost znanosti. Ko je beseda o digitalnem, pa ja poudaril, da se ne smemo izogniti novi izzivom in priložnostim, ker nam to prinaša rešitve in nove prakse. Moramo biti zelo pozorni na nevarnosti in slabosti, ki so seveda tudi del digitalizacije. Na koncu je dodal, da je Slovenija na področju transformacije digitalne družbe in gospodarstva v skupini srednje uspešnih držav v EU, kar ni dovolj.
Marija Gabriel je izpostavila to, da se je zaradi epidemije zelo povečala potreba po bolj vključujočem izobraževanju in učenju, ki je edini način, da rešimo nove probleme in se soočimo z izzivi. Napovedala je, da bo digitalizacija zelo spremenila raziskave v znanosti, povečala se bo produktivnost v znanosti in omogočala bo nove oblike sodelovanj in odkritij. V znanosti se kaže povečana uporaba podatkov na vseh področjih, predvsem »big data« podatkov, zato morajo raziskovalci obvladati veliko novih spretnosti, pri uporabi novih sodobnih orodij za pridobivanje, digitaliziranje in urejanje podatkov.
Pomembno je povečati investicije za povezanost, opremo, pridobitev digitalnih spretnosti in kompetenc ter za izboljšanje poučevanja učiteljev. Po epidemiji bo Evropska komisija spodbudila inštitucije visokega šolstva, da se oblikujejo nove alianse evropskih univerz in vzpostavi interuniverzitetne kampuse, tako sodelovanje bo ključno za povečanje inovacij in uspešnosti visokošoljskih inštitucij.
Izpostavila je jasno razumevanje digitalnega sveta, to je digitalna pismenost in vednost o novih tehnologijah, na primer umetni inteligenci. Predvideva se, da učinkovita uporaba digitalnih tehnologij izboljša poučevanje in učenje, kar pripomore k uspešnemu izobraževanju.
V tretji točki se je dotaknila digitalizacije v kulturi. Omenila je, da so že sedaj prisotne digitalne tehnologije na vseh področjih delovanja muzejev, s tem si lahko pomagamo pri zbirkah artefaktov, za njihovo konzerviranje, preučevanje, interpretacijo, razstavo muzejskih zbirk, za ravnanje z obiskovalci in za vodenje muzejev. Digitalizacija omogoča veliko inovacij. Nujno je treba povečati sodelovanje med kulturnim, kreativnim in tehnološkim sektorjem. Tako se porodijo inovacije, potrebne za našo prihodnost.
Akademik Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je poudaril, da izzive, s katerimi se soočamo od klimatskih sprememb, do trenutne koronavirusne pandemije lahko rešimo samo z globalnimi odgovori, tem pa morajo slediti tudi odgovori na lokalnem nivoju. Živimo v globalnem svetu, v katerem je človeštvo kot celota povezano in med seboj zelo odvisno. Svoje besede je podprl z mislijo angleškega pesnika iz prve polovice 17. stoletja Johna Donna, da noben človek ni otok in da je vsak človek del celine.
Državni sekretar prof. dr. Mitja Slavinec je izrazil zaskrbljenost ali smo mi kot ljudje pripravljeni na tako dramatične spremembe, ki jih povzroča hitrost razvoja, ali se lahko spoprimemo z neznanimi posledicami tega procesa? Odgovori na ta vprašanja so zelo pomembni, ker so življenja milijard ljudi odvisna prav od teh odločitev. Mogoče se odgovori pokažejo ravno na tej konferenci.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 15. 4. 2021
Konference sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 