Namen organizacije OUR SPACE OUR FUTURE je približati znanost učencem v šolah in povečati zanimanje učencev o karierah, ki so povezane z raziskovanjem vesolja. V sodelovanju z engagement organizacijo EUSEA je 22. januarja 2021 izvedla seminar z naslovom: Zakaj je vprašanje zastopanosti spolov tako ključno za komuniciranje znanosti?.
Ukrepi, ki so jih upoštevali v praksi za spodbujanje in podporo vključevanja in pospeševanja kariere žensk v znanosti in tehnologiji so: mentorstvo, vzorniki, mreženje in programi, kjer se upoštevajo razlike med spoloma. Pomembni mejniki glede žensk v znanosti, glede spolne enakosti, pristranskosti na podlagi spola so bili doseženi v zadnjih 20 letih. Vendar se še kar porajajo vprašanja: Kako take teme komuniciramo in poleg tega, kako lahko komuniciranje znanosti pripomore k rešitvi razlik in pospeši vključevanje kot splošno dobro? Kako lahko oblikujemo sporočilo na način, ki zagotavlja, da so ravno bodoče znanstvenice in znanstveniki rešitev problema? Kaj sploh komuniciramo, ko komuniciramo znanost? Koga obravnavamo?
V znanosti so merila: presoja, kompetence in kreativnost. Nujno je upoštevati, se pogovarjati in postopati tako, da zmanjšamo nesorazmerja v enakosti spolov in s tem povezano nepravičnost. Ključen je način, kako komuniciramo znanost.
Osnovna cilja seminarja sta bila; (1) pomen pogovora o razlikah med spoloma in enakosti pri komuniciranju znanosti (2) ozaveščenost o vprašanjih, povezanih z razliko med spoloma v znanosti.
Najprej je govorka Wendy Sadler iz Združenega kraljestva poskusila razložiti vlogo vzornikov in zakaj so ti tako pomembni. Poudarila je, kako nam lahko vzorniki pokažejo izhod iz krize. Zakaj se ženske v STEM (Science, Technology, Engineering, Maths oziroma po slovensko znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) ne vključujejo dovolj in na teh področjih ne izobražujejo bolj. Rezultati raziskav so običajno taki, da vzorniki pripadajo trem kategorijam. Te so: starši, učitelji ali zvezdniki. Zakaj je tako pomembno, kdo je bil naš vzornik? To ni samo moralno vprašanje, je tudi finančno vprašanje. Če ima podjetje upravni odbor, ki ima vključena oba spola, se uspeh podjetja poveča za 15 %. Če je upravni odbor v podjetju etnično mešan, se uspeh podjetja lahko v povprečju poveča tudi za 35 %.
Če 10- in 11-letnike vprašamo, ali se učencem, še posebej deklicam znanost zdi zanimiva, odgovorijo pritrdilno, nočejo pa biti del znanosti kasneje v življenju oziroma nadaljevati svoje kariere na teh področjih. Torej se otroci, deklice in fantje, v prihodnosti ne vidijo v znanosti. Učence in učenke je treba še prej navdušiti za drugačen, boljši rezultat.
Wendy Sadler je bila idejni vodja in sodelovala je v kampanji, ki se imenuje »Let Toys Be Toys«. Cilj je bil opazovati, kako se igrače in predvsem oglaševanje igrač spreminjajo čez leta. Podjetje Lego je v 70 letih prejšnjega stoletja delalo reklame, ki so bile namenjene vsem otrokom, ne glede na spol. To se je zelo spremenilo. Sedaj so reklame zelo usmerjene v to, da nagovarjajo določen spol.
V drugem delu raziskave te kampanje so bili pozorni na besede, ki so se pojavljale v tistih reklamah, v katerih so nastopali samo fantje. Pogostejše so bile besede, ki so stereotipne. Recimo dogodivščina, eksplozija in podobne … Niso samo stereotipi problematični za dekleta, problematični so tudi za fante. Bili so smešni, nekateri pa celo žalostni. Bili so taki kot; moram opraviti vse delo, fantje smrdijo, ne smem jokati, fantje so povsod zelo dlakasti in podobno … Kasneje to povzroča veliko psiholoških problemov. Imeli so občutek, da o teh stvareh ne smejo govoriti. Torej probleme najdemo pri obeh spolih. Stereotipi za punčke so bili povsem drugačni. Tu so se pojavljale besede: lepa, bleščice, lasje, princesa, magija, moda …
Wendy Sadler je nato predstavila kratek povzetek raziskave WISE. Ta raziskava traja že skoraj dvajset let. Pomembno je, da ko komuniciramo znanost ne govorimo tega, kar znanstveniki počnejo, ampak kakšni ljudje znanstveniki, da so. Prepogosto zaidemo v prvo. Govoriti moramo o karierah, ki izhajajo iz STEM-a in ne o karierah, ki so del STEM-a, tako da se s temi spretnostmi, za učenko ali učenca poveča izbor služb na nadaljnji življenjski poti. Ne smemo omenjati, da se morajo dekleta spremeniti. Spremeniti se morajo sporočila in zaposlovalci. Zaposlovalci radi nagovarjajo dekleta na način, ki je bolj zanimiv zanje, tako da naredijo nekaj bolj “punčkasto”, kar pa nakazuje, da že v osnovi z dekleti nekaj ni v redu. Kar ni res. Spremeniti se mora način komuniciranja.
Hoteli so ugotoviti, kakšen tip človeka učenci so in kakšne službe bi lahko tako dobili. Predpostavljali so, da imajo lastnosti, ki bi koristile pri izbiri službe. Torej, da bi bil s tako službo, ki se ujema s tvojimi lastnostmi, sam najbolj zadovoljen. Tega na intervjuju za službo ne zaslediš, da je treba spoznati tudi osebnostne lastnosti, ne samo izobrazbo in druge izkušnje. Kar te osrečuje, te bo tudi osrečevalo v službi in posledično boš pri svojem delu uspešnejši. V raziskavo so bila vključena samo dekleta. Rezultati raziskave so bili, da se veliko več deklet, kot so pričakovali, hoče izobraževati oziroma hoče nadaljevati izobraževanje v STEM smereh.
Raziskovali so tudi, kakšni vzorniki so lahko naši starši. Očetje v gospodinjstvu, torej moški vzorniki, ki opravljajo več gospodinjskih del, vplivajo na dekleta, da se odločajo za netradicionalno izobraževanje, kar vključuje tudi izbor STEM predmetov. Enakega učinka pri sinovih v družini ni bilo opaziti. Ugotovili so, da je še kar nekaj neodgovorjenih vprašanj. Na primer ali to vpliva, da dekleta, ko vidijo, da se očetje vključujejo v gospodinjska opravila, vidijo sebe kot nekoga, ki spremeni tradicionalni način ali je odločilno samo to, da dekleta, ki odraščajo v takem okolju vidijo sebe tako. Torej se na neki način počutijo odgovorne, da to storijo.
Kakšen vzornik je lahko učitelj? Rezultati študij si nekoliko nasprotujejo. Spol v resnici ne vpliva na študijo, torej ni nujno, da spol vpliva na odnos do predmeta. Učitelji običajno dajejo višje ocene, če so v isti etični ali spolni skupini, kot so sami, in to tako, da se tega ne zavedajo. To je neke vrste nezavedna pristranskost. Ni pa nujno, da spol učitelja vpliva na to, da bo kdo kasneje opravljal določeno službo, lahko pa to vpliva na način, kako se učence ocenjuje.
Wendy Sadler je predstavila raziskavo iz Univerze Cardiff. Gre predvsem za vprašanje o vzornikih na splošno in ne v povezavi z znanostjo. V raziskavi so sodelovali osnovnošolci starosti 10-15 let iz Walesa. Nič kaj presenetljivo si je 90 % fantov in 66 % deklet izbralo za vzornika moškega. Ne glede na to ali so bili to junaki ali zlobneži. Pri ženskah je bil veliko bolj pomemben videz; to, da so bili vzorniki slavni, je bilo bolj pomembno od njihovega talenta. Če hočemo vključiti tiste učence, ki jih ne zanima znanost, v znanost, moramo upoštevati slavne, športnike in glasbenike, da otroke uspešno prepričamo o nadaljevanju znanstvene kariere.
Naslednja govorka Constanza Rojas-Molina, matematičarka in ilustratorka, je govorila o tem, kako je intervjuvala znane evropske matematičarke. Razstava, ki je bila izjemno dobro sprejeta, sedaj potuje po Evropi in nadaljuje svojo pot v latinsko Ameriko. Za konec je o tem objavila knjigo. Cilj je bil, da predstavi matematičarke, kako izgledajo, razmišljajo in kaj so njihove skrbi. Pri predstavitvi žensk uporablja ilustracijo. Na slikah so matematičarke, njihova podoba, tisto, s čimer se je znanstvenica znanstveno ukvarjala in tudi kontekst od kod prihajajo. Torej, njihov kulturni okoliš.
Torej zakaj potrebujemo vzornike? Podatki so iz raziskave, ki jo je opravila Evropska komisija leta 2016. Ko ženske končujejo doktorski študij, jih je v primerjavi z moškimi 48 %. Vendar pa odstotek pade na 24 %, za ženske, ki kasneje ostanejo v akademskem okolju in se tam zaposlijo. Če ženske pogledamo v STEM okolju, višje, kot je ženska akademsko zaposlena, nižji je odstotek žensk. Med rednimi profesoricami najdemo samo petnajst odstotkov žensk. V raziskovanju jo zanima, kako uspe ženskam ostati v teh 15 odstotkih. Zakaj toliko žensk odhaja v zasebni sektor ali nadaljujejo svojo kariero drugje izven akademskega okolja. Odgovor verjetno najdemo v spremembi samega sistema in ne v znanstvenicah.
Drug problem pa je, ker imajo ženske za svoje vzornice zelo uspešne ženske. Recimo Marie Curie je dobila kar dve Nobelovi nagradi v fiziki in kemiji, torej tukaj se za ženske postavlja zelo visoka merila za standard uspešnosti. In tako visoki standardi so nespodbudni za mlade ljudi in tudi za tiste, ki so že na začetku znanstvene kariere.
Predstavila je tudi znano kampanjo iz leta 2012, poimenovano “Science: It’s a Girl Thing!” . Video je bil zelo popularen na omrežju in je bil deležen veliko kritik. V njem so predstavljene ženske določene starosti in stvari, ki te ženske zanimajo. Znanstvenice v laboratoriju se s takimi vzornicami težko poistovetijo. Nekaj znanstvenic je kot odgovor na ta video posnetek, predstavilo sebe kako v resnici izgledajo, ampak tudi taka predstavitev življenja znanstvenic ni realna, posledično to ne pokaže resničnosti raziskovanja.
Avtorica objavlja tudi svoj blog, na njem ima lastne risbe žensk, kako v resnici izgledajo znanstvenice v vrhunski znanosti. Hotela je prikazati tudi to, kako se znanstvenice soočajo s svojim kreativnim procesom, kako se spopadajo s stresom in tudi kako sploh v tej dobi upravljajo s svojim časom. Kako organizirajo kariero in privatno življenje. Tudi ko preberemo članek znanstvenice v časopisu, je to običajno nekaj izjemnega, ali vsebuje del, kako je nekdo odkril nekaj izjemnega in takoj se iz takšnega uspešnega človeka ustvari vzornik. Kakšen je vpliv tako uspešnega vzornika? Pozitiven, negativen? Predstaviti nam hoče vzornice kot ljudi, ki jih vidimo v vsakdanjem svetu, s katerimi se pogovarja na konferencah, s katerimi se da pogovarjati o konkretnih problemih in ne o problemih superjunakov.
Človek ima lahko različne vzornike za različna področja, vzornik za učitelja je drugačen kot vzornik za raziskovalca. Meni, da potrebujemo širšo definicijo vzornika. Izraz vzornik je problematičen, ker vzbuja veliko odgovornost. Predstavljamo si, da mora biti vzornik popoln in to je običajno kontraproduktivno.
Naslednja govorka Carolina Doran je govorila o cikličnem pojavljanju neenakosti med spoloma na znanstvenem področju in o načinu, kako to ponavljanje preprečimo. Strokovnjak znanstvenega komuniciranja in zgodovine znanosti Peter Broks pa je govoril o zgodovini, mejah komuniciranja znanosti in novih perspektivah na tem področju. Poudarek predavanja je bil, kako nas drugi vidijo in kakšna naj bi bila kultura okolja v znanosti.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 25. 2. 2021
Konference sem se udeležil v imenu Slovenske znanstvene fundacije.
In Scientia Veritas 