Znanstveni kapital je koncept orodij za merjene posameznikovega odnosa, vedenja in delovanja v znanosti, je pomemben del človeškega kapitala. Koncept izhaja iz raziskovanja in izobraževanja, vendar se ga uporablja tudi veliko širše v praksi in politiki.
Znanstveni kapital nastane iz kulturnega kapitala in socialnega kapitala, ki sta povezana z znanostjo, kakor tudi iz habitusa. Znanstveniki predvidevajo, da znanstveni kapital ne obstaja v izolaciji, vrednost mu določa posameznikov širši kontekst in posameznikovo okolje.
To je koncept, ki omogoča razumevanje vzorcev (so)delovanja mladih v znanosti, zakaj se nekateri vključujejo v znanost in drugi ne, zakaj se mnogi mladi ne vidijo v znanosti ali ne razumejo, da je znanost za njih. Koncept znanstvenega kapitala si lahko predstavljamo kot eno veliko torbo, ki vsebuje znanje, odnose, izkušnje in vire, vsebuje vednost, katero znanost poznaš, kaj si misliš o znanosti, koga poznaš, ki se ukvarja z znanostjo in kje se vsakodnevno srečaš z znanostjo.
Dokazi kažejo, da več kot znanstvenega kapitala mladi človek ima, bolj verjetno je, da se bo ukvarjal z izobraževanjem ali delom, ki je povezano z znanostjo ali se identificiral kot »znanstveni«.
Koncept znanstvenega kapitala si lahko predstavljamo kot eno veliko torbo, ki vsebuje znanje, odnose, izkušnje in vire, vsebuje vednost, katero znanost poznaš, kaj si misliš o znanosti, koga poznaš, ki se ukvarja z znanostjo in kje se vsakodnevno srečaš z znanostjo.
Termin znanstveni kapital je sprožil pozornost, ko so proučevali, kako mladi izoblikujejo ideje v tako imenovanih področij STEM (Science, Technology, Engineering, Maths oziroma po slovensko znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika). STEM je pristop k poučevanju, učenju in razvoju, ki vključuje področja znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike. Preizkusili so ga v nekaterih državah, da bi izničili mit, da je znanost samo za določene tipe ljudi. S pomočjo STEM-a učenec pridobi ključne spretnosti, kot so reševanje problemov, kritična analiza, timsko delo, neodvisno razmišljanje, sprejemanje pobud, komuniciranje in digitalna pismenost. Učitelji podpirajo mlade, da zgradijo sami svoj znanstveni kapital, spodbujajo jih, da gledajo znanstvene dokumentarce, poudarjajo spretnosti, ki so povezane z znanostjo, nad katero so učenci navdušeni in katero kariero v znanosti si učenci želijo. Ugotovili so, da je postal STEM bolj zanimiv in privlačen za tiste skupine, ki so bile prej v nadaljnjem izobraževanju redke.
Okvir znanstvenega kapitala sestavlja osem ključnih dimenzij: znanstvena pismenost, odnosi, vrednote in dispozicije, povezane z znanostjo, vednost o prenosljivosti znanosti, uporaba znanstvenih medijev, sodelovanje v znanstvenem učnem procesu izven šole, znanstvene spretnosti in znanje, poznanstvo ljudi, ki so povezani z znanostjo, pogovor o znanosti v vsakodnevnem življenju.
Teh osem dimenzij sestavljajo štirje tipi znanstvenega kapitala: kaj veš (znanstvena pismenost), kako razmišljaš (odnosi in dispozicije), kaj počneš (aktivnosti in vedenje, povezano z znanostjo), koga poznaš (socialni stiki in omrežja). Raziskave so pokazale, da merjenje znanstvenega kapitala daje boljše napovedi navdušenja posameznika nad znanostjo, kot običajno merjenje kapitala.
Taka merjenja so zelo kompleksna, so občutljiva, zajemajo širše področje delovanja in vedenja posameznika. Slovenija je vključena v mednarodne raziskave merjenja bralne, naravoslovne in matematične pismenosti. Največ težav je zaslediti na področju osnovne bralne pismenosti. Za nadaljnji razvoj bi bilo pomembno, da se vključuje v različne raziskave na področju STEM-a in druge, tako bi bolje razumeli znanstveni kapital in njegov vlogo v razvoju posameznika in vlogo družbe kot celote.
Andraž Ivšek
Ljubljana, 5. 11. 2020
Članek je bil v objavljen v Festivalskem informatorju 26. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, novembra 2020.
In Scientia Veritas 